Blog se predstavi: Neja bere

Ko se odločamo, katero knjigo je vredno prebrati, nam mnenja drugih bralcev lahko hitro priskočijo na pomoč. Največ jih lahko najdemo pri knjižnih blogerjih.

Knjižni blogi so v osnovi spletni dnevniki, ki jih pišejo ljubitelji knjig in pisane besede. Bralce obveščajo o novostih iz sveta knjig, preberete lahko njihova mnenja o določenih knjigah, obvestili vas bodo, ko bo posnet nov film ali objavljena nova knjiga ter še mnogo več. V svojem bistvu pa so blogerji tisti, ki vam bodo odkrito povedali ali se vam določeno knjigo splača prebrati ali ne.

Tokrat smo k sodelovanju povabili Nejo, ki piše na spletni strani Neja bere.

Bloganje je v Sloveniji trenutno v razcvetu, marsikdo se odloči, da bi s svetom rad delil svoje misli. Za začetek nas zanima, kdaj in zakaj si se ti odločila, da bi rada pisala blog o knjigah?

Zgodba o začetkih mojega bloga je zgodba o zarečenem kruhu. Še dobro leto nazaj sem bila prepričana, da ne bi znala napisati niti enega stavka svojega mnenja o knjigi in se čudila dolgim in kvalitetnim zapisom nekaterih knjižnih blogerk. Od nekdaj sem rada brala (z izjemom nekaj letne abstinence v času študija), nikdar pa si nisem znala izoblikovati jasnega mnenja o prebrani knjigi. Zato sem si postavila izziv in začela s pisanjem kratkih mnenj na Goodreads in Amazonu.

Počasi sem pridobivala samozavest in komaj sem čakala, da bom lahko knjigo prebrala do konca in delila svoje mnenje na teh dveh kanalih.

Nato pa se je v aprilu 2018 rodila ideja o lastnem kotičku pod virtualnim soncem. Misel je dala misel, beseda pa besedo in kmalu me je fant presenetil in mi podaril domeno nejabere.si (hvala, Jaka).

Za pisanje bloga sem se v prvi vrsti odločila, ker se zavedam pomena pisane besede in mislim, da je potrebno še veliko narediti na področju bralne kulture v Sloveniji. Če bo moj blog prepričal dva človeka, da bosta v roke namesto telefona prijela knjigo, je moja misija opravljena.

Malo pa je k pisanju bloga pripomoglo tudi dejstvo, da bom mogoče tako vsaj malo podobna Carrie Bradshaw. (smeh).

Ko si zbrala pogum, da boš začela z bloganjem, kako je vse skupaj pravzaprav potekalo? Kako si izbrala ime in nato postavila stran?

Ime Neja bere se je spontano pojavilo med pogovorom s fantom in nato tudi ostalo. Ne spomnim se, kako sva prišla do tega imena, ampak bilo nama je všeč in na podlagi tega sva tudi registrirala domeno. Naslednji korak je bil postaviti stran. Za platformo sem si izbrala Wordpress, s katerim sem se že srečala in sem poznala osnove, s pomočjo fanta pa sem osvojila tudi še nepoznane terene Wordpressa. Naslednji korak je bil izbrati primerno temo, katerih je na tej platformi res ogromno, nato pa sem svoji strani dodala še nek osebni pečat, napisala prvi prispevek in ta-daaam, nastal je blog.

Bralci vedno najdemo čas za branje, a kako ti uspe v svoj urnik stisniti tudi čas za blog? Nam lahko poveš malo več o postopku priprave, porabljenem času in organizaciji nasploh?

Iskreno mi blog ne vzame ogromno časa. Po mojem mnenju je najbolj časovno zahteven del bloganja ravno branje. Ampak, ker me branje sprošča in mi vliva novih moči za vsakodnevne izzive, je to tako ali tako skoraj vsakodnevno početje, ki bi ga prakticirala tudi, če ne bi imela bloga. Ko je knjiga prebrana, pa je potrebno le še strniti misli v neko smiselno celoto in jih preliti na "papir".

Seveda, pridejo dnevi, ko ne najdem časa ali motivacije za branje, takrat se ne silim, berem, ko mi zadiši in prav tako tudi ne napišem vedno recenzije. Ravnam se po občutku, ker mislim, da se čuti, če je nekaj narejeno na silo.

Priprav za pisanje nimam, ponavadi si med branjem delam "mental notes" in označujem dele, ki so mi všeč. Ko knjigo preberem, vedno pustim, da se vtisi počasi sestavijo skupaj, redko napišem mnenje takoj po tem, ko sem knjigo prebrala. Moji zapisi niso predolgi, moj slog je preprost, vedno pa poskušam bistvo knjige nekako prenesti tudi na realno življenje.

Če me knjiga zares navduši in dobim inspiracijo, zanjo naredim tudi knjižni trailer, ki ga nato objavim na svojem blogu.

Objave se na tvojem blogu kar vrstijo in vsaka je boljša od prejšnje. Vsakič objaviš nekaj novega, zanimivega in bralcev ne dolgočasiš z dolgovezenjem in ponavljanjem. Kako se odločiš, o čem boš pisala naslednjič? Imaš kakšen poseben način, da ostaneš na tekočem? Mogoče objave pripravljaš že za tedne vnaprej?

Koncept mojega bloga je zasnovan tako, da pišem izključno o knjigah, ki so me navdušile. Ne želim izpostavljati knjig, ki so me razočarale, ne zdi se mi pravično do avtorja, poleg tega se mi ne zdi konstruktivno. Moj namen je promocija branja, ne antipropaganda.

Pišem torej o knjigah, ki so me navdušile, prepričale, o tistih za katerem menim, da si zaslužijo biti opažene. Če bi knjigo ocenila z manj kot tremi zvezdicami, ne bi pisala recenzije. Očitno imam pa dober občutek za izbiro knjig, ker se mi to še ni zgodilo.

Dandanes smo bombardirani z novicami iz vseh strani. Ali svoje bralce opozoriš na nove objave preko socialnih omrežij? Katere uporabljaš?

Ja, družabni mediji so "nujno zlo", saj so dejansko edini brezplačen način za promocijo bloga. Kmalu po tem, ko sem odprla blog, sem odprla tudi Facebook in Instagram strani, na katerih objavljam slike in povezave s področja knjig in branja, prirejam nagradne igre itd. Oba kanala rasteta počasi, a zanesljivo, tako kot je tudi prav. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu.

Med pisanjem recenzij se to najverjetneje večkrat vprašaš, sedaj pa zanima tudi nas. Kaj je bolj pomembno: knjižni junaki ali zgodba?

Dobra zgodba je zagotovo temelj dobre knjige. Če je zgodba slaba, je po mojem mnenju tudi dobro zasnovani junaki ne morejo rešiti. Ko izbiram knjigo, jo izberem na podlagi opisa, torej je zgodba tisti prvi faktor, ki odloča o tem, ali bom knjigo prebrala ali ne. Mi je pa pomembno, da se junaki dobro prepletajo z zgodbo, da so dobro razdelani, da imajo dobro medsebojno dinamiko in da se lahko vsaj z enim junakom vsaj malo poistovetim. Najbolj važno mi je, da mi knjiga med branjem nekaj da. Da me razveseli, razžalosti, prestraši ali me kaj nauči. Da o njej razmišljam še dolgo po tem, ko sem prebrala zadnji stavek. To pa se po moje mnenju doseže le s popolno harmonijo med dobro, inovativno zgodbo, zanimivimi liki in tekočim slogom pisanja.

Knjižni molji ne da samo radi beremo, tudi fantaziramo radi. Največkrat se postavimo v vlogo knjižnega junaka in razmišljamo, kaj bi v določenem trenutku storili sami. Zate pa imamo drugačen izziv, saj nas zanima s katerim izmed knjižnih junakov bi najraje preživela dan? Kaj bi ta dan počela?

Z Alico bi pohajkovala po Čudežni deželi, pila čaj z Norim Klobučarjem in Belim zajcem, se smejala z mačko Režalko in bežala pred Srčevo kraljico. Nato bi pojedla kolaček za pomanjšanje in se vtihotapila v sobo Jadrana Krta, kjer bi se pogovarjala o njegovih najstniških težavah in mu predlagala, katero kremo proti mozoljem naj uporabi. Za konec pa bi se sprehodila še mimo vile Čira Čara in pomahala rdečelasi deklici na pikastem konju.

Knjige s trdimi platnicami, žepnice in sedaj še e-knjige. Na katere prisegaš? Kakšen vpliv misliš, da imajo e-knjige na bralno kulturo?

Še eno leto nazaj bi rekla, da prisegam izključno na "papirnate" knjige. Ko pa sem lani za rojstni dan dobila e-bralnik, se mi je odprl popolnoma nov svet. Še vedno sicer obožujem vonj tiskanih knjig in jih rada berem, a z e-bralniki je branje dostopnejše in udobnejše. Knjiga je vedno samo en klik stran in že naslednjo sekundo se lahko potopiš v fantazijski svet. Tudi moje polne knjižne police so hvaležne, da se pogosto namesto za nakup tiskane, odločim za nakup e-knjige.

E-bralniki (in tudi žepnice, saj so cenovno bolj dostopne) so zagotovo en velik korak, ki bo po mojem mnenju pripomogel k popularizaciji knjige. Super je tudi, da si bralke in bralci v slovenskih knjižnicah e-knjige lahko sedaj izposodijo skupaj z e-bralnikom, kar je zagotovo v prid bralni kulturi.

Da rada bereš, je več kot očitno. Ampak ali kdaj tudi sama poprimeš za pero?

Ne, razen pisanja kratkih prispevkov o knjigah nimam pisateljskih ambicij. To prepuščam pravim mojstrom besed. Mislim, da ne bi bila sposobna napisati dela daljšega od dveh ali treh strani.

Bi želela z našimi bralci deliti še kaj? Nam mogoče lahko namigneš ali sodeluješ v Bralnem izzivu 2018, ki ga prirejamo na Bralnici?

Najprej bi se želela zahvaliti, da si me povabila k predstavitvi mojega bloga. Veseli me, da obstaja slovenska stran, ki se aktivno trudi približati branje Slovencem. Bralnico spremljam redno, za izziv pa žal nisem vedela. Takoj ko končam s tem intervjujem odklikam tja in se morda, če ni prepozno, še priključim.

Neja še enkrat hvala, da si bila pripravljena odgovoriti na tale vprašanja in z našimi bralci deliti nekaj o sebi. Če vas o knjižni blogerki zanima še kaj pa kar pokukajte na njeno stran ali jo poiščite na socialnih omrežjih.

---

Vir slik: Zasebni arhiv Neje in njena socialna omrežja