
Ponovno vam predstavljamo zakladnico dobrih zgodb, modrosti in znanj. Marsikdo od vas je že član Mariborske knjižnice, vsem ostalim pa jo bomo približali s tem kratkim a sladkim intervjujem.
Na svoji spletni strani so zapisali: Naša vrata so odprta za prebivalce vseh starost. Spodbujamo vseživljenjsko učenje, raziskovanje in lastno ustvarjalnost. Ponujamo druženje in aktivno preživljanje prostega časa. Svetujemo in pomagamo pri iskanju dostopa do znanja. Širimo številna doživetja na srečanjih z ustvarjalci, predavanjih, ustvarjalnih delavnicah, krožkih. Odpiramo nove ideje in dajemo pobude za oblikovanje polnejšega življenja v družbi.
Nas so z zapisom prepričali in verjamemo, da svoje člane zalagajo z najboljšimi knjigami in novostmi, s katerimi si ti nato širijo obzorja.
Intervju smo s knjižnico opravili avgusta 2017.
Mariborska knjižnica je splošna, javna knjižnica, ki jo sestavlja 19 knjižničnih enot in Potujoča knjižnica z bibliobusom. Več o tem tukaj.
Dogodek, ki je zagotovo zelo vplival na nadaljnji razvoj Mariborske knjižnice sega v december leta 1970, ko so se združile Mestna in Delavska knjižnica, ki se preimenujeta v Knjižnico Rotovž in Knjižnico Tabor ter Pionirska knjižnica, ki se preimenuje v Pionirsko knjižnico Rotovž. Po ustanovitvi Kulturne skupnosti Maribor leta 1971 dobi združena knjižnica skupno ime Mariborska knjižnica. Z enovito Mariborsko knjižnico se je začela širitev mreže, ki obstaja še danes in obsega 19 enot in Potujočo knjižnico z bibliobusom.
Druga prelomna dogodka segata v leto 1984, ko smo v knjižnici nabavili prvi računalnik Commodore s katerim se je začel prehod knjižnice v informacijsko dobo, in leto 1990, ko smo nabavili prvi računalnik Microvax in prve terminale ter se vključili v Sistem znanstvenih in tehničnih informacij, (SZTI RCUM), sledila je avtomatizacija poslovanja, racionalizacija postopkov, ureditev komunikacijskih povezav in vključitev v vzajemni katalog, kasneje Cobiss.
Ob prehodu v novo tisočletje se začenja razvijati virtualna knjižnica z razvijanjem elektronske ponudbe informacij in digitalnih zbirk. Knjižnica v novem tisočletju postaja informacijskih center okolja v katerem deluje, izposoja knjig je le ena od številnih storitev, ki jih ponuja za različne skupine uporabnikov.
V večini bralci vrnejo v ustreznem roku gradivo. Ker pa je tempo življenja danes hiter, tudi en izposojevalen rok hitro mine in se tako najde tudi kar nekaj članov, ki prepozno vrnejo gradivo. Večjo težavo predstavljajo tisti člani, ki gradiva nikoli ne vrnejo, kljub številnim pozivom in prošnjam. Takšno gradivo je za druge uporabnike trajno izgubljeno.
V letu 2016 smo 19.421 članom (3,7 % vseh obiskovalcev) izstavili obvestila o prekoračenem roku izposoje za 47.327 enot knjižničnega gradiva, kar znaša 2,9 % celotnega knjižničnega gradiva, izposojenega na dom.
Pri leposlovju je največje zanimanje za družbene in kriminalne romane, sledijo pa biografski romani, znanstvena fantastika in spomini. Takoj za njimi sledijo leposlovna dela s področja humorja oziroma satire, pustolovski in zgodovinski romani.
Kar se tiče strokovne literature, se v poletnem obdobju najbolj spraznijo police s turističnimi vodniki, biografije znanih osebnosti, področje alpinizma, zdrava prehrana in diete, ezoterika ter naravno zdravljenje in osebnostna rast.
Pri izposoji gradiva se poznajo tudi vsebine šolskega sistema, npr. naslovi, ki so za domače branje ali za maturitetne vsebine, prav tako vsebine seminarskih in drugih nalog. Opažamo tudi, da svoj delež pozornosti pritegnejo literarne nagrade, člani pa tudi veliko dajo na mnenje knjižničarjev in si pogosto izposodijo gradivo, ki ga izpostavimo na posebnih mestih.
Na oddelku za mlade so v šolskem letu na udaru večni klasiki seznamov za domače branje in bralno značko, v poletnih mesecih pa tudi mladi pogosto zaplujejo v globine različnih literarnih svetov. Zanimanje je tako za zgodbe, ki odkrivajo različne tabuje v družbi kot za zgodovinske, pustolovske ali kriminalno obarvane vsebine. Med najmlajšimi, ki se srečujejo prvič s knjigami, pa so vedno aktualne pravljice in kartonke (knjige s trdimi platnicami in listi), ki prikazujejo npr. gasilce, življenje na kmetiji, tovornjake.
Knjige, primerne za otroke, stare do 9 let | Knjige, primerne za otroke, stare od 10 do 12 let> | Knjige za najstnike (nad 12 let) |
---|---|---|
Pozor, huda babica! / Stefan Boonen |
Obračun na ledeniku : kriminalka iz kamene dobe / Erich Ballinger |
Če ostanem / Gayle Forman |
Samson & Roberto/ Ingvar Ambjørnsen |
Riko, Oskar in kamnita tatvina / Andreas Steinhöfel |
Dnevnik iz bunkerja / Kevin Brooks |
Detektiv Kvjatkovski / Jürgen Banscherus |
Ko so mačke tako same / Mariasun Landa |
trilogija Hrup in kaos / Patrick Ness |
Leni maček Jožef / Franziska Biermann |
Kam je izginila Brina? / Tadej Golob |
Kitara za dva / Mary Amato |
Gromozanski krokodil / Roald Dahl |
Ronja razbojniška hči / Astrid Lindgren |
Žerjavica pod pepelom / Sabaa Tahir |
Medved velikan / Kristien Dieltiens |
Bela kava in Posipanec / Caroline Philipps |
Nebo je povsod / Jandy Nelson |
Zajec Emil / Tatjana Kokalj |
Čudežni vrt / Pavel Čech |
Čudo / R. J. Palacio |
Zgodbe o čavknjeni čarovnici / Hanna Kraan |
Deček in medved v čolnu / Dave Shelton |
Več kot to / Patrick Ness |
Zabava na luni / Toon Tellegen |
Punčka iz stolpa / Jana Bodnárová |
Charliejev svet / Stephen Chbosky |
Ne skuhajte Pepelke! / Francesca Simon |
Stric / J. P. Martin |
Slonov ne vidimo / Susan Kreller |
Ker je poletje še v teku, vam podatke o izposoji v poletnih mesecih, ko v naših enotah velja poletni urnik (26.6. do 31.8.) posredujemo na osnovi statističnih podatkov za leto 2016. Izposoja gradiva za odrasle uporabnike se je v juliju in avgustu v primerjavi z drugimi meseci povečala tako v osrednji knjižnici Mariborske knjižnice, Knjižnici Rotovž, kot tudi v obeh kombiniranih enotah, Knjižnici Pobrežje in Knjižnici Tezno, ki sta bili v poletnih mesecih 2016 odprti po ustaljenem urniku. Nekoliko pa je upadla izposoja gradiva za otroke v osrednji Pionirski knjižnici Rotovž, Knjižnici Pobrežje in Knjižnici Tezno. Druge enote Mariborske knjižnice so v poletnih mesecih odprte po posebnem urniku, tako da primerjava ni relevantna.
Podatki nakazujejo, da si uporabniki v juliju in avgustu, predvsem zaradi dopustov, izposojajo večje število gradiva za odrasle.
Podatki o izposoji v zimskih mesecih (december/februar) za osrednjo knjižnico bistveno ne odstopajo od izposoje v jesenskem tromesečju (september/november). V letu 2016 po nižji izposoji nekoliko odstopa mesec december, kar pa je do določene mere povezano tudi z zaprtostjo zaradi praznikov.
Povečan obisk in izposojo običajno zaznamo v predprazničnih dnevih in po praznikih.
Najbolj iskani avtorji | Priporočilo |
---|---|
Haruki MURAKAMI |
FERRANTE, E.: Dnevi zavrženosti |
Jojo MOYES |
VOJNOVIĆ, G.: Figa |
Frederik BACKMAN |
JONASSON, J.: Morilec, ki je hotel v nebesa |
Julian BARNES |
GROEN, H.: Dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼ |
Jorge BUCAY |
BACKMAN, F.: Mož po imenu Ove |
Jonas JONASSON |
PAASILINNA, A.: Prikupna struparka |
Tone PARTLJIČ |
SOLOMU, E.: Dnevnik nezvestobe |
Miha MAZZINI |
DEBELJAK, A: Zadnja stran |
Jean M. AUEL |
FEYNMAN, R.P.: Gotovo se šalite, gospod Feynman! |
George MARTIN |
ABDOLAH K.: Hiša ob mošeji |
Oglejte si našo ponudbo, med drugim tudi rubriko Priporočamo (knjige, filmi, glasba…) na spletni strani knjižnice.
---
Mariborski knjižnici se na tem mestu še enkrat zahvaljujemo za odgovore.Vendar pa to še zdaleč ni vse. V njihovi knjižnici se neprestano kaj dogaja, zato vam predlagamo, da pobrskate po njihovi spletni strani ali pa jih preprosto kar obiščete. Z veseljem vam bodo pomagali.