Knjižnica se predstavi: Mariborska knjižnica
Knjižnica se predstavi: Mariborska knjižnica

Knjižnica se predstavi: Mariborska knjižnica

Jerneja, 30. 10. 2017

Ponovno vam predstavljamo zakladnico dobrih zgodb, modrosti in znanj. Marsikdo od vas je že član Mariborske knjižnice, vsem ostalim pa jo bomo približali s tem kratkim a sladkim intervjujem.

Na svoji spletni strani so zapisali: Naša vrata so odprta za prebivalce vseh starost. Spodbujamo vseživljenjsko učenje, raziskovanje in lastno ustvarjalnost. Ponujamo druženje in aktivno preživljanje prostega časa. Svetujemo in pomagamo pri iskanju dostopa do znanja. Širimo številna doživetja na srečanjih z ustvarjalci, predavanjih, ustvarjalnih delavnicah, krožkih. Odpiramo nove ideje in dajemo pobude za oblikovanje polnejšega življenja v družbi.

Nas so z zapisom prepričali in verjamemo, da svoje člane zalagajo z najboljšimi knjigami in novostmi, s katerimi si ti nato širijo obzorja.

Intervju smo s knjižnico opravili avgusta 2017.

Koliko enot ima Mariborska knjižnica?

Mariborska knjižnica je splošna, javna knjižnica, ki jo sestavlja 19 knjižničnih enot in Potujoča knjižnica z bibliobusom. Več o tem tukaj.

Na vaši spletni strani lahko vidimo, da ima Mariborska knjižnica bogato zgodovino, nam lahko zaupate, kateri dogodek je po vašem mnenju vašo knjižnico najbolj spremenil?

Dogodek, ki je zagotovo zelo vplival na nadaljnji razvoj Mariborske knjižnice sega v december leta 1970, ko so se združile Mestna in Delavska knjižnica, ki se preimenujeta v Knjižnico Rotovž in Knjižnico Tabor ter Pionirska knjižnica, ki se preimenuje v Pionirsko knjižnico Rotovž. Po ustanovitvi Kulturne skupnosti Maribor leta 1971 dobi združena knjižnica skupno ime Mariborska knjižnica. Z enovito Mariborsko knjižnico se je začela širitev mreže, ki obstaja še danes in obsega 19 enot in Potujočo knjižnico z bibliobusom.

Druga prelomna dogodka segata v leto 1984, ko smo v knjižnici nabavili prvi računalnik Commodore s katerim se je začel prehod knjižnice v informacijsko dobo, in leto 1990, ko smo nabavili prvi računalnik Microvax in prve terminale ter se vključili v Sistem znanstvenih in tehničnih informacij, (SZTI RCUM), sledila je avtomatizacija poslovanja, racionalizacija postopkov, ureditev komunikacijskih povezav in vključitev v vzajemni katalog, kasneje Cobiss.

Ob prehodu v novo tisočletje se začenja razvijati virtualna knjižnica z razvijanjem elektronske ponudbe informacij in digitalnih zbirk. Knjižnica v novem tisočletju postaja informacijskih center okolja v katerem deluje, izposoja knjig je le ena od številnih storitev, ki jih ponuja za različne skupine uporabnikov.

Ali bralci v vaši knjižnici v večini pravočasno vrnejo knjige ali pogosteje plačajo zamudnino?

V večini bralci vrnejo v ustreznem roku gradivo. Ker pa je tempo življenja danes hiter, tudi en izposojevalen rok hitro mine in se tako najde tudi kar nekaj članov, ki prepozno vrnejo gradivo. Večjo težavo predstavljajo tisti člani, ki gradiva nikoli ne vrnejo, kljub številnim pozivom in prošnjam. Takšno gradivo je za druge uporabnike trajno izgubljeno.

V letu 2016 smo 19.421 članom (3,7 % vseh obiskovalcev) izstavili obvestila o prekoračenem roku izposoje za 47.327 enot knjižničnega gradiva, kar znaša 2,9 % celotnega knjižničnega gradiva, izposojenega na dom.

V zadnjem času je zanimanje za e-knjige naraslo. Se to pozna pri izposoji gradiva?

  • Podatki za 2016 kažejo, da 37% vseh obiskov (fizični in virtualni obisk) v knjižnici predstavlja virtualni obisk knjižnice (izposoja e-knjig, spletna stran, elektronske podatkovne zbirke, Cobiss/Opac - Moja knjižnica itd.).
  • Izposoja e-knjig postopoma narašča (leta 2016 za 49% višja od leta 2015), vendar pa ob tem izposoja knjižnega gradiva v knjižnici zaenkrat ne upada.

Za kateri žanr je na oddelku za odrasle največje zanimanje?

Pri leposlovju je največje zanimanje za družbene in kriminalne romane, sledijo pa biografski romani, znanstvena fantastika in spomini. Takoj za njimi sledijo leposlovna dela s področja humorja oziroma satire, pustolovski in zgodovinski romani.

Kar se tiče strokovne literature, se v poletnem obdobju najbolj spraznijo police s turističnimi vodniki, biografije znanih osebnosti, področje alpinizma, zdrava prehrana in diete, ezoterika ter naravno zdravljenje in osebnostna rast.

Pri izposoji gradiva se poznajo tudi vsebine šolskega sistema, npr. naslovi, ki so za domače branje ali za maturitetne vsebine, prav tako vsebine seminarskih in drugih nalog. Opažamo tudi, da svoj delež pozornosti pritegnejo literarne nagrade, člani pa tudi veliko dajo na mnenje knjižničarjev in si pogosto izposodijo gradivo, ki ga izpostavimo na posebnih mestih.

Kateri žanr pa je najpopularnejši na oddelku za mladino?

Na oddelku za mlade so v šolskem letu na udaru večni klasiki seznamov za domače branje in bralno značko, v poletnih mesecih pa tudi mladi pogosto zaplujejo v globine različnih literarnih svetov. Zanimanje je tako za zgodbe, ki odkrivajo različne tabuje v družbi kot za zgodovinske, pustolovske ali kriminalno obarvane vsebine. Med najmlajšimi, ki se srečujejo prvič s knjigami, pa so vedno aktualne pravljice in kartonke (knjige s trdimi platnicami in listi), ki prikazujejo npr. gasilce, življenje na kmetiji, tovornjake.

Knjige, primerne za otroke, stare do 9 let Knjige, primerne za otroke, stare od 10 do 12 let> Knjige za najstnike (nad 12 let)

Pozor, huda babica! / Stefan Boonen

Obračun na ledeniku : kriminalka iz kamene dobe / Erich Ballinger

Če ostanem / Gayle Forman

Samson & Roberto/ Ingvar Ambjørnsen

Riko, Oskar in kamnita tatvina / Andreas Steinhöfel

Dnevnik iz bunkerja / Kevin Brooks

Detektiv Kvjatkovski / Jürgen Banscherus

Ko so mačke tako same / Mariasun Landa

trilogija Hrup in kaos / Patrick Ness

Leni maček Jožef / Franziska Biermann

Kam je izginila Brina? / Tadej Golob

Kitara za dva / Mary Amato

Gromozanski krokodil / Roald Dahl

Ronja razbojniška hči / Astrid Lindgren

Žerjavica pod pepelom / Sabaa Tahir

Medved velikan / Kristien Dieltiens

Bela kava in Posipanec / Caroline Philipps

Nebo je povsod / Jandy Nelson

Zajec Emil / Tatjana Kokalj

Čudežni vrt / Pavel Čech

Čudo / R. J. Palacio

Zgodbe o čavknjeni čarovnici / Hanna Kraan

Deček in medved v čolnu / Dave Shelton

Več kot to / Patrick Ness

Zabava na luni / Toon Tellegen

Punčka iz stolpa / Jana Bodnárová

Charliejev svet / Stephen Chbosky

Ne skuhajte Pepelke! / Francesca Simon

Stric / J. P. Martin

Slonov ne vidimo / Susan Kreller

V poletni sezoni bralci množično obiskujejo knjižnice in jih zapuščajo s kupi knjig, ki jih s sabo odnesejo na dopust. Je v poletnem času obisk knjižnice res toliko večji, kot v primerjavi s preostankom leta?

Ker je poletje še v teku, vam podatke o izposoji v poletnih mesecih, ko v naših enotah velja poletni urnik (26.6. do 31.8.) posredujemo na osnovi statističnih podatkov za leto 2016. Izposoja gradiva za odrasle uporabnike se je v juliju in avgustu v primerjavi z drugimi meseci povečala tako v osrednji knjižnici Mariborske knjižnice, Knjižnici Rotovž, kot tudi v obeh kombiniranih enotah, Knjižnici Pobrežje in Knjižnici Tezno, ki sta bili v poletnih mesecih 2016 odprti po ustaljenem urniku. Nekoliko pa je upadla izposoja gradiva za otroke v osrednji Pionirski knjižnici Rotovž, Knjižnici Pobrežje in Knjižnici Tezno. Druge enote Mariborske knjižnice so v poletnih mesecih odprte po posebnem urniku, tako da primerjava ni relevantna.

Podatki nakazujejo, da si uporabniki v juliju in avgustu, predvsem zaradi dopustov, izposojajo večje število gradiva za odrasle.

Se zanimanje za izposojo knjig poveča tudi med zimskimi meseci/v času praznikov?

Podatki o izposoji v zimskih mesecih (december/februar) za osrednjo knjižnico bistveno ne odstopajo od izposoje v jesenskem tromesečju (september/november). V letu 2016 po nižji izposoji nekoliko odstopa mesec december, kar pa je do določene mere povezano tudi z zaprtostjo zaradi praznikov.

Povečan obisk in izposojo običajno zaznamo v predprazničnih dnevih in po praznikih.

Nam lahko za konec zaupate še katere knjige so trenutno najbolj iskane?

Najbolj iskani avtorji Priporočilo

Haruki MURAKAMI

FERRANTE, E.: Dnevi zavrženosti

Jojo MOYES

VOJNOVIĆ, G.: Figa

Frederik BACKMAN

JONASSON, J.: Morilec, ki je hotel v nebesa

Julian BARNES

GROEN, H.: Dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼

Jorge BUCAY

BACKMAN, F.: Mož po imenu Ove

Jonas JONASSON

PAASILINNA, A.: Prikupna struparka

Tone PARTLJIČ

SOLOMU, E.: Dnevnik nezvestobe

Miha MAZZINI

DEBELJAK, A: Zadnja stran

Jean M. AUEL

FEYNMAN, R.P.: Gotovo se šalite, gospod Feynman!

George MARTIN

ABDOLAH K.: Hiša ob mošeji

Bi želeli bralcem Bralnice sporočiti še kaj?

Oglejte si našo ponudbo, med drugim tudi rubriko Priporočamo (knjige, filmi, glasba…) na spletni strani knjižnice.

---

Mariborski knjižnici se na tem mestu še enkrat zahvaljujemo za odgovore.Vendar pa to še zdaleč ni vse. V njihovi knjižnici se neprestano kaj dogaja, zato vam predlagamo, da pobrskate po njihovi spletni strani ali pa jih preprosto kar obiščete. Z veseljem vam bodo pomagali.

Vir slike: Mariborska knjižnica (Facebook)
Book Depository

Všeč ti bodo tudi ...