Knjižnica se predstavi: Mestna knjižnica Ljubljana

Tokrat je Bralnica opravila intervju s knjižnico, ki kraljuje v glavnem mestu Slovenije. Kljub temu, da marsikdo knjižnico že dobro pozna , smo želeli izvedeti še nekaj zanimivosti, ki bi vas utegnile zanimati.

Na svoji uradni spletni strani imajo tole super predstavitev: Mestna knjižnica Ljubljana skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti za prebivalce Mestne občine Ljubljana in njene obiskovalce. Predstavlja kulturno, informacijsko, izobraževalno, socialno in komunikacijsko stičišče posameznikov, skupin, lokalne skupnosti, kulturnih ustanov in organizacij. Z dejavnostmi za kakovostno preživljanje prostega časa predstavlja tako fizična kot virtualna knjižnica prostor sproščenega druženja, odprt, povezovalen in ustvarjalen tretji prostor.

Koliko enot ima Mestna knjižnica Ljubljana?

V okviru Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) deluje 35 enot, vključno s Potujočo knjižnico, ki z bibliobusom redno obiskuje 46 postajališč v Mestni občini Ljubljana in v osmih občinah osrednjeslovenske regije. V okviru MKL deluje tudi Trubarjeva hiša literature, Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, poseben pomen pa ima tudi Slovanska knjižnica, ki opravlja naloge Centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke.

Na vaši spletni strani lahko vidimo, da ima Mestna knjižnica Ljubljana bogato zgodovino, nam lahko zaupate, kateri dogodek je po vašem mnenju vašo knjižnico najbolj spremenil?

Mestno knjižnico Ljubljana je zagotovo najbolj spremenila združitev petih pred tem samostojnih ljubljanskih splošnih knjižnic (Knjižnice Bežigrad, Knjižnice Jožeta Mazovca, Knjižnice Otona Župančiča, Knjižnice Prežihov Voranc in Knjižnice Šiška)  in specialne knjižnice (Slovanska knjižnica) v enovit javni zavod.

Ali bralci v vaši knjižnici v večini pravočasno vrnejo knjige ali pogosteje plačajo zamudnino?

Dinamika (ne)vračanja v knjižnicah (vedno) je približno enaka, eni zamujajo drugi pa ne, da bi pa se trend nagnil samo v eno stran pa ni za pričakovati.

V zadnjem času je zanimanje za e-knjige naraslo. Se to pozna pri izposoji gradiva?

Zanimanje za e-knjige se pozna predvsem pri vpisih novih članov iz oddaljenih krajev Slovenije in slovenskih bralcev, ki živijo in delajo v tujini. Vpis v knjižnico jim namreč omogoča izposoje e-knjig za katere ni potreben oseben obisk knjižnic in je kot nalašč za vse, ki ne živijo v domovini in še vedno radi prebirajo slovensko literaturo. V letu 2015 je bilo približno 9.000 e-izposoj, v letu 2016 pa skoraj 14.000. Uporaba e-knjig se dejansko konstantno povečuje: v letu 2016 za 64% glede na prejšnje leto. Vendar zaradi majhnega števila razpoložljivih naslovov v e-obliki obseg te izposoje ne predstavlja velikega vpliva pri obsegu letne izposoje. Naslednji podatki za leto 2016 ilustrirajo ta razmerja:

• Število aktivnih članov MKL: 84.647
• Število članov, ki so si izposojali  e-knjige: 1.585 (2%)
• Število naslovov v zbirki MKL: 272.514
• Naslovi e-knjig: 1010 (0,3%)
• Izposoja vsega gradiva: 5.004.779
• Izposoja e-knjig 2016: 13.909 (0,3%)

Za kateri žanr je na oddelku za odrasle največje zanimanje?

Seveda se tudi na seznamih najbolj izposojenih knjig slovenskih splošnih knjižnic odraža vpliv trenutne popularnosti erotičnih romanov, žanr, ki ga je pred nekaj leti ponovno vzbudila ameriška pisateljica E. L. James in za poletno obdobje lahkotnejši in hitreje berljivi ljubezenski romani, med katerimi prevladujejo Sparks, Woodiwissova, Phillipsova, Garwoodova, Moyesova in Brownova.

Usahnil ni niti trend izposoje skandinavskih piscev kriminalk (Nesbø, Adler-Olsen, Läckberg, Mankell, Marklund, še vedno tudi Stieg Larsson, ki je s svojo trilogijo Millennium tudi v našem prostoru sprožil širši val navdušenja nad skandinavskimi kriminalkami), med ostalimi pa še Patterson, Agatha Christie, Coben in pa J. K. Rowlingova, ki se je preko svojega alter ega (Robert Galbraith) prelevila še v zelo uspešno pisateljico za odrasle bralce. Med Skandinavci je še vedno popularen Arto Paasilinna, ki ga imamo slovenski bralci že zelo dolgo v čislih in je dejansko vsak njegov preveden roman pogosto izposojan.

Na splošno so med poletnimi brani prisotne tudi ostale mednarodne uspešnice – ponovno Skandinavec Jonas Jonasson, zelo iskan je Murakami s svojimi starimi in novimi naslovi,  Gilbertova (»Jej, moli, ljubi«), Dan Brown, Kluun, Flynnova, Cheryl Strayed (»Divja«), Liane Moriarty, Ken Follett z zgodovinsko trilogijo Stoletje, itd.

Navkljub podatkom iz seznama najbolj izposojanih leposlovnih del, kjer prevladujejo kriminalke in ljubezenski romani, v Mestni knjižnici Ljubljana ravno v poletnih mesecih zaznamo večji interes tudi za klasična dela in avtorje, tudi slovenske, kot je denimo Vladimir Bartol. Tudi sicer sta med klasiki precej popularna ruska literarna velikana Dostojevski in Nabokov, iskana sta Gabriel García Márquez in Thomas Mann. Med najbolj branimi je denimo tudi afganistansko-ameriški pisatelj Khaled Hosseini, ki je s svojimi tremi romani tako kot v tujini, tudi v Sloveniji eden najbolj iskanih in branih avtorjev v preteklem desetletju.

Opažamo, da so med našimi bralci vedno popularnejše novejše slovenske avtorice (npr. knjige »Magija za realiste« Irene Štaudohar, »Razpoložena za Pariz« Vesne Milek, »Ni druge« Jele Krečič in »Česar ne moreš povedati frizerki« Agate Tomažič). Zelo iskani so kresnikovi nominiranci: Vojnović: Figa, Golob: Jezero, Kumerdej: Kronosova žetev…

Pri izposoji strokovnega gradiva odločno prednjači gradivo za pripravo na izpite o poznavanju cestnoprometnih predpisov, vsi izvodi naslova »Dober voznik bom« so nenehno izposojeni, redko se na knjižnih policah znajde kateri izmed izvodov, saj so pogoste rezervacije in elektronske čakalne vrste zanje. Seveda so glede na letni čas zelo popularni tudi turistični vodiči, predvsem založnika Lonely Planet. Med njimi prednjačijo Hrvaška in pa eksotične destinacije azijskih držav, takoj za njimi so ZDA. Med počitnicami so še posebej iskani izletniški in kolesarski vodniki po Sloveniji.  V poletnih mesecih je popularna še literatura s področja diet npr. Kitajska študija dr. T. Colina Campbella in knjiga Bemumast. S področja finančnega svetovanja je še vedno vroč avtor Robert T. Kiyosaki z »Bogati očka, revni očka«. Uspešnici sta knjigi izraelskega avtorja Hararija: Sapiens in Homo deus. Iskani sta biografiji Leva Tolstoja: Pobeg iz raja in Življenje Jane Austen. Absolutni rekorder pa je knjiga Milene Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, za katero so vse od izida 2013 potrebne rezervacije. 
Med bolj iskanimi avtorji in naslovi pa so še: Doreen Virtue (splošna tema: angeli), Michael Newton (Usoda duš, Potovanje duš), Minka Gantar: Ko imajo hormoni žur, Tjaša Vrhovnik: Bemumast, Nives Meroi: Ne pustim te čakati, Nejc Zaplotnik: Pot (trenutno vse izposojeno), Marjan Ogorevc (Bioergonomija, Zdravljenje s karmično diagnostiko), Colin Campbell: Kitajska študija, Richard Dawkins: Sebični gen in Osho (vsi naslovi, skoraj vse izposojeno).

Kateri žanr pa je najpopularnejši na oddelku za mladino?

Med mladinskimi deli je v začetku desetletja, morda tudi zaradi zapoznelega učinka filmskih adaptacij, prevladoval Harry Potter J. K. Rowlingove, ko je vzniknila tudi popularnost vampirskih zgodb za mladostnike, ki ga je s svojo serijo Somrak spodbudila pisateljica Stephenie Meyer. To sta tudi avtorici, katerih knjige se v poletnem času najpogosteje izposojajo, kljub dejstvu, da je od njihovega nastanka že desetletje ali več in tako že postajajo klasični repertoar, ki ga mladi in tudi tisti nekoliko starejši bralci vedno znova prebirajo, predvsem v poletnem času. Sicer pa so med najpopularnejšimi naslovi dela Patricka Nessa (na čelu z večkrat nagrajenim romanom »Sedem minut čez polnoč«), Anthonyja Horowitza (s ciklom vohunskih mladinskih romanov z glavnim najstniškim junakom Alexom Riderjem), Joachima Friedricha (z zbirkama »4 ½ prijatelji« in »Armada X«), Ricka Riordana (zbirka Percy Jackson in Olimpijci), ter »Kostja Veseljko« Dereka Landyja. Še vedno je popularen Walter Moers s fantazijskimi romani (»13 1/2 življenj kapitana Sinjedlakca« in ostali naslovi iz zbirke Zamonija), med fantastičnimi je iskan tudi »Peti val« Richarda Yanceyja. Med najmlajšimi je najljubša slovenska avtorica še vedno Svetlana Makarovič, med malce starejšimi pa Desa Muck. Veseli nas, da si mladi bralci med počitnicami sposojajo tudi zahtevnejše branje, naše »zlate hruške«, odlične mladinske knjige, ki nosijo znak za kakovost, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. Kot primer naj služi knjiga irskega pisatelja Johna Boyna Deček v črtasti pižami. Za branje in razmislek o prebranem potrebujemo čas, in očitno so poletne počitnice za mnoge mlade bralce priložnost za to. Nekateri mladi bralci se že tudi pripravljajo na »šolske obveznosti«, in si že sposojajo knjige za domače branje, bralno značko in celo Cankarjevo tekmovanje.

Se zanimanje za sposojo knjig poveča tudi med zimskimi meseci/v času praznikov?

Iz podatkov po posameznih mesecih v obdobju med 2010 in 2017 je razvidno, da je na ravni MKL izposoja sicer bolj ali manj uravnotežena, deloma res izstopajo juliji, vendar so navadno vrhunci izposoje v naših knjižnicah trije:

• poletje, ko se večinoma izposoja beletristika in bistven upad izposoje strokovnega gradiva,
• oktober/november, ko se s pričetkom šolskega in študijskega leta poveča interes za strokovno gradivo in upade zanimanje za leposlovje,
• deloma zimsko obdobje, ki je ponovno povezano s povečano izposojo  strokovnega gradiva, predvsem za šolske obveznosti in študijske namene (referati in seminarske naloge).

Trend kaže, da se izposoja v mesecu juliju povečuje, predvsem v primerjavi z avgustom, na podlagi tega predvidevamo, da se bralci na poletno branje pripravijo predvsem v juliju. Uporabniki v poletnih mesecih tako pogosto izkoristijo izredni rok izposoje za knjige v skupnem trajanju največ dvakratne izposojevalne dobe, ki se v skladu s Pravilnikom o poslovanju knjižnice lahko odobri na željo uporabnika največ enkrat letno. Izredni rok izposoje ni možen za rezervirano gradivo, za katerega so v čakalni vrsti drugi člani.

Nam lahko za konec zaupate še katere knjige so trenutno najbolj iskane?

Seznami za poletna obdobja 2010 do 2017 so dodana v priponki, sicer pa so podatki po posameznih mesecih javno dosegljivi in sicer preko COBISS-ove aplikacije Najbolj brane knjige.

Bi želeli bralcem Bralnice sporočiti še kaj?

Uporaba storitve vračila v drugi knjižnici raste iz meseca v mesec. Za predšolske otroke je članska izkaznica Urbana brezplačna, hkrati pa so seveda člani do osemnajstega leta starosti (kakor tudi brezposelne osebe z ustreznimi dokazili) v skladu z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (UL RS 29/03) oproščeno članarin in vpisnin v vseh slovenskih splošnih knjižnicah. Bralce Bralnice lepo vabimo v naše knjižnice :) 

---

Na tem mestu še enkrat zahvaljujemo za odgovore Mestni knjižnici Ljubljana. Vendar pa to še zdaleč ni vse. V njihovi knjižnici se neprestano kaj dogaja, zato vam predlagamo, da pobrskate po njihovi spletni strani ali pa jih preprosto kar obiščete. Z veseljem vam bodo pomagali.

Intervju je bil opravljen avgusta 2017.