Magijska gimnazija Lublana

Forum o knjigah in serijah, ki spadajo pod kategorijo Fantazija.
Uporabnikov avatar
BojanE
Human
Prispevkov: 189
Pridružen/a: 24 sep 2010, 14:43
Kontakt:

Magijska gimnazija Lublana

PrispevekNapisal/-a BojanE » 10 jun 2015, 12:04

Počasi skupaj spravljam Magijsko gimnazijo Lublana. Pripoved se dogaja v svetu, kjer je resnično čisto vse, o čemer govorijo razne zahodne okultistične druščine. Magnetični in električni fluid sta pogon čudežnih naprav, Slovenija je del rimske province Gornja Panonija. Nekaj je na http://pisatelj.net/MagijskaGimnazija.html.
Pa še odlomek za zabavo:
Intergum veritas I: DE VERITATE RERUM MENSURANDA (Nepoškodovana resnica 1: O meri resničnosti)
Kardinal Tiberij Sangiovanni je s trdimi koraki vstopil v mračen prostor. Najprej se je prekrižal in sedel na edini prazen sedež. Mrko je premeril še druge. Sami sivolasi možje v škrlatu! Izbrani pomembneži Kurije. Takoj je izvedel uvodno molitev in priprošnjo Malkijadu, prvemu papežu po utemeljitvi Krščanstva kot uradne vere Rimskega cesarstva. Zaključil je z »In nomine patris et filli et spiritus sancti amen«:
»Že devetdeset let je luč resnice magija in ne naša vera. Idol cesarstva ni aktualni sveti oče, temveč heretik Crowley. Nauk teleme in agape je v nasprotju z doktrino vere, kar ve vsak vaški ministrant. Vera se izgublja v blatu nepomembnosti samo zaradi kratkovidnih oportunistov, ki imajo po naključju nekaj kapelj plemenite ali gralove krvi.«
Kardinal Eric Anžujski se je privoščljivo zarežal:
»Za to ugotovitev ne potrebujemo takšne konspiracije. Žal je magija po zmagi v Veliki vojni postala del nacionalne varnosti in izločena iz doktrinarnih debat. Telemitski magi lahko jahajo na zveri sedmih glav, nečistujejo in prešuštvujejo, ker so obrambne instalacije odvisne od njihovih veščin. Celo vojni kurati imajo magijsko izobrazbo, torej so nekako njihovi. Kako mislite magijo odriniti z njenega prestola?«
Kardinal Sangiovanni se je potopil v udoben naslonjač, sklenil roki in resno odvrnil:
»Najprej moramo v medijih pod svojo kontrolo pretiravati s posledicami vsake nesreče, nastale zaradi magije. Vsako ekskomunikacijo moramo obesiti na veliki zvon in z njim glasno zvoniti. Lobirati moramo za zaostritev zakonodaje. Vplivati moramo na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo in znanost. Aktivno moramo oglaševati svoje vzvišene vrednote. To bo za začetek dovolj. Dokler ne skrenemo javnega mnenja, bomo neuspešni. Kasneje pridejo na vrsto resnejši ukrepi.«
Kardinal Mario Rossano je vse najprej prestrelil s svojimi živahnimi očmi, potem je živčno razložil svoje mnenje:
»Kar ste povedali, že počnemo od nastopa Frančiška I. Sveti oče sicer na široko prodaja strpnost, miroljubnost in razumevanje, a v praksi želi prevlado vere. S svojo svetniško blagostjo daje veri ljudski obraz in pridobiva naklonjenost množic. Kaj bi vi še dodatno spremenili na tej poti?«
Kardinal Sangiovanni je dvignil obrvi:
»Kaj? Ne gre za cilj, gre za pot! Še cmerave babe so odločnejše! Frančišek se je odločil za aktivno politiko uveljavljanja vatikanske vere. Zavrgel je klečeplazno politiko predhodnikov. A on lahko gre samo do določene meje.«
Mario je s svojim piskajočim glasom vrtal naprej in se živčno igral z zlatim razpelom okoli vratu:
»Še vedno niste odgovorili. Tega vzvišenega sveta branilcev vere ne zanimajo vaša mnenja, temveč konkretni načrti.«
Kardinalu Sangiovanniju je živčni piskač že šel malce na živce:
»Kot predsednik Kongregacije za vero in Kongregacije za doktrino vzgoje bom osebno pritisnil na potrebne vzvode. Od vas zahtevam, da storite enako!« in jih je ošinil s srepimi očmi roparice, »Vsi se posvetite rušenju vzvišene vloge magije v naši družbi in vrnitvi veljave resnične vere.«
Eric se je zarežal:
»Boste osebno pritisnili? Za vplivanje na izobraževalna ministrstva boste morali zbrati pazljivo odbrane podatke. Jih imate? Najbrž ne. Zaostritev zakonodaje? Imate pripravljene zakonske predloge in načrt, kako jih plasirati? Senat v tej blagoslovljeni dobi miru noče sprememb. Želi si vodenja kontinuitete in vsak senator želi ponovno izvolitev. Hunski in Perzijski imperij sta pohlevna samo zaradi naše magijske nadvlade. Njihove Sufi, Bramanske in Konfucijske šole še niso iznašle odgovor na našo magijo. Perzijski kalif Darij II bi že zdavnaj segel po naših vzhodnih provincah, če bi imel ustrezna magijska sredstva. Pa jih nima. Mi smo branitelji vere, a smo tudi branitelji cesarstva. Če boste prinesli načrt, ki okrepi naš položaj in hkrati ne zmanjša naših obrambnih sposobnosti, ga takoj podprem.«
Tiberij Sangiovanni je zardel od jeze. Besno je skočil na noge in ves zaripel zarenčal:
»Svet braniteljev vere! Prej bi rekel svet trepetajočih strahopetcev! Samo s sedenjem in čakanje na odrešenika ne bomo ničesar dosegli. Namesto, da bi bila magija v službi vere, kot je bilo v zlatih časih Klodvika II in III, je vera v službi magije. Ideal resnice je heretični Liber AL, ne pa Biblija. Očitno bom moral vse sam postoriti.«
NAUK: delaj dobro!

Uporabnikov avatar
BojanE
Human
Prispevkov: 189
Pridružen/a: 24 sep 2010, 14:43
Kontakt:

Re: Magijska gimnazija Lublana

PrispevekNapisal/-a BojanE » 20 avg 2015, 13:07

Tukaj je še nov odlomek. Mogoče ta del bolje pokaže del vsebine.

Tukaj je za gušt odlomek iz poglavja LUDIT LUDUM PROVINCIAE II

Peter se je uspešno izognil vsakršni družbi. V paviljonu sredi obširnega parka je zrl v zvezde. Čakal ga je odločilni dan, ko mora eksplodirati in pokazati dva vrhunska teka. Misli mu spolzijo na Minko. Zatem si je v spomin priklical Klavdijo. Njene sijajne temne oči mu niso hotele zapustiti misli. Zdrzne se ob misli, da bi se moral odločati med njima. Želel si je, da do tega ne pride. Saj ne more priti! Klavdije verjetno ne bo nikoli več videl. Lahko je srečen, ker se je rokoval s hčerko vladarja Sredozemlja in Evrope, gospodarja 700 milijonov ljudi. Če ne bo dobila brata, ji bodo določili moža iz primerne domus nobilis. Nikoli ne bo mogla komu dati dvojko ali biti nogirana. Mogoče je bolje živeti v anonimnosti plebsa. Opazil je dve silhueti. Le kdo sta? Kaj hočeta?
Kmalu ju je prepoznal. Lahko bi rekel stara znanca. Pripeljala sta ga k nobilisu Geldebertu. Kam gredo zdaj?
»Gospodič Lomnik.«
Peter je vstal. Moža sta se približala. Tiho je vprašal:
»Kako ste me našli?«
Temnolasi mož se je prijazno nasmehnil:
»Povsod imamo oči. Nekdo bi vas rad videl.«
Peter je dvignil obrvi:
»Res? Kje je?« in je begal z očmi po praznem parku. Vsi se zabavajo na sprejemu Akvilejske športne gimnazije. Fantje vseh sodelujočih šol so hoteli v bližino atletsko grajenih dijakinj in tudi one so upale na poznanstvo in še kaj več s kakšnim športnikom jeklenih mišic. Tudi v tem čarnem svetu fantje privlačijo s svojo športno Y močjo in slavo, a dekleta lovijo s svojim X videzom.
»Malce se bomo sprehodili. Njeno veličanstvo želi ostati v senci javnih kamer.«
Peter je prikimal:
»Razumem.«
Spremljala sta ga do vozila, spretno skritega na parkirišču med gostim zimzelenim grmovjem. Zadnja vrata so se odprla in vstopil je v vozilo. Takoj se je srečal s Klavdijinim razigranim pogledom:
»Presenečen?« ga je takoj ogovorila. Peter je oprezno prikimal. Zadrževal je naval topline. Tole je že kriza. Zadnji del vozila je izoliran od šoferjevega. Spredaj je gotovo kakšen elitni stražar.
»Če bi te še enkrat tako pobrali in odpeljali v rezidenco, bi po stričevem mnenju presegli prag spodobnosti. Kardinal Tiberij Sangiovanni se je že zanimal za tvoj obisk. Se zavedaš, da ima tudi v tvoji bližini svoje ljudi?«
Peter je skomignil z rameni:
»Zakaj bi jih imel? S čim ga ogrožam? S tekom na 100 metrov?«
Klavdija je resno odvrnila:
»Stric je želel, naj organiziram prenos njegovega osebnega sporočila. Izbrala sem najprimernejši način, prišla sem sama. Razmere so se malce spremenile. Kot sem omenila, Tiberijevih ima v tvoji bližini svoje zaupnike. Kdo so, ne morem povedati, ker še ne vemo, kdo so. A vemo, da jih je pet. Vsaj to.«
Peter se je namrdnil. Kladvija ga tika, kar zna biti precej nerodno. Nobilisi tikajo plebejce samo takrat, ko si želijo njihovega prijateljstva in jih v času druženja enačijo s svojim krvnim statusom.
»Imate vsaj sum?«
Klavdija je odkimala:
»Žal so to samo posredne sledi, ki lahko naredijo več škode od koristi. Saj nočeš nepotrebnega obsojanja in sumničenj. Stric bo tvojemu dedu naročil, naj organizira še dodaten obroč varnosti in izdela varnostno sliko vseh v tvoji bližini. Izvedel je, da sta se dva iz vaše šolske športne odprave že naslednji dan po tvojem obisku sestala s kardinalom Jimom Kirkom.«
»Jim Kirk je kardinal? Pri meni doma je filmski lik.«
Klavdija se je nasmehnila:
»Čudna so pota božja.«
»Imate kakšna imena? Jih poznam?«
Klavdija ga je nežno prijela za roko, njeni prsti so objeli njegove:
»Bodi malce manj nestrpen. Brzdaj konje radovednosti in želje po nadzoru. Najprej ti bom sporočila Urijev napotek. Stricu se je zdelo pomembno, da ta pride do tebe še pred tekmo. No, ker sem se odločila za osebno dostavo, sem opravičljivo zamudila jutranji termin pred tekmo.«
Petra je oblila mrščavica. Klavdijin dotik je podoben polivanju z eliksirjem življenja. Začutil je kapljice potu, ki čakajo, da izbruhnejo v potoke švica.
Še kar ni izpustila njegove roke. Pravzaprav je z drugo roko našla še njegovo edino preostalo in ga oblila s svojo toplo mehkobo. Temne oči je potopile v njegov zmeden in zamegljen pogled. Še sreča, da ne obvlada magije. Takoj bi vedela, da je v njeni bližini bomba. Dih mu je zastal.
»Ne pozabi na dihanje. Saj te nisem prijela za vrat. Uri je naročil, da se popolnoma odpovej magijskim koncentracijam. Nobenega pretoka energij. Ničesar. Ti že vaš, o čem govori. Če boš zaradi tega v obeh tekih zadnji, pač boš. Odpovej se. Res se odpovej vsem naučenim tehnikam koncentracije in nadzora energij. To je ključno za tvojo varnost in to bo zmedlo Tiberija in njegove. Mogoče se bodo izdali njegovi vohljači v tvoji bližini.«
»Vseeno se mi zdi tvegano, da ste vi,« a ga je nežno prekinila:
»Lahko se nehava igrati patricija in plebejca. Kliči me preprosto Klavdija. Brez neumnega vi z vsem, kar sodi zraven. Meni je zabavno ljudi tikati in zdi se mi še prisrčneje, če tudi drugi mene tikajo.«
»Torej,« je poskušal nadaljevati misel, a mu ni uspelo.
»Stric Uri bo besen, ko bo izvedel, da sem ti osebno prenesla sporočilo. Imam dovoljšen nabor lokalnih femine nobilis za igranje družabnosti. A sem se odločila, da raje sama pridem naokoli. Mnoge od teh sicer prisrčnih damic so zmedene kure. Res ne vem, kaj je zadelo strica, da je računal na njih.«
»Mladi včasih ne razumemo odraslih. Mogoče je bolje, da jih ubogamo in zaupamo njihovim izkušnjam.«
Klavdija je odmaknila roki:
»Kaj me nisi hotel videti?«
Peter se je prijazno nasmehnil:
»Seveda sem. Zelo malo ljudi je tukaj prijaznih z mano. Seveda sem rad s tabo, a žal bodo trenutki najinega morebitnega druženja skopo odmerjeni.«
Klavdija je povesila obraz:
»Vsa dekleta mi zavidajo, a verjemi mi, nobena ne bi v moji koži preživela niti enega dneva in noči. Samo punca s plehkim nagonom za praznino draguljev, svile in zlata bi uživala v moji vlogi. Žal se morava posloviti.«
Peter ji je namenil kratek priklon, ona se je nasmehnila.
Zunaj sta ga pričakala moža v oblekah. Temnolas mu je dejal:
»Njeno veličanstvo deluje močno, a je v resnici krhka deklica, ki sovraži osamljenost zlate kletke. Nekako ste se ji priljubili.«
Drugi je nadaljeval misel:
»Če slučajno izdate njena čustva in njeno milino, vam v usta osebno vlijem vrel svinec in vas vržem v Emonico. Sva se razumela?«
Peter je prikimal:
»Njenemu veličanstvu bom vedno na voljo. V njeni družbi je nenavadno in nepredvidljivo zabavno.«
Oba moža sta se nasmehnila, urno vstopila v avto, ki je neslišno odbrzel.
Peter se je vrnil v paviljon. Še posebej zdaj je hotel ostati sam. Kdo so zaupniki zlobnega kardinala? Tal? Igor? Profesor Urban? Minka? Bog ne daj! Kdo? Kdo je povezan s človekom, ki naj bi ga ogrožal? Zakaj sploh mora koga ogrožati? So ga vpletli v kakšno zaroto na najvišji ravni?
Nehal je razmišljati. Tako je še najbolje.
#
»Klavdija! Nesrečna Klavdija! Kaj ti je bilo treba pri Jezusovih mukah riniti tja? Nisi mogla uporabiti svojih običajnih zvez, ko tihotapiš neprimerne časopise?«
Klavdija je kljubovalno dvignila brado:
»Te zveze, če lahko tiste pocukrane kure tako imenuješ, bi tvoje sporočilo lahko nesle na napačna ušesa. Saj ne ločijo med besedama šport in port. Najzanesljivejša dostava je osebna dostava. To si mi sam rekel.«
Uri je dvignil roke in odkimaval:
»Ampak ti si imperatore nobilis in ne plebejski kurir! Na pot si šla samo z dvema agentoma. Kje ti je bila pamet?«
»Tako je še najbolje izpadlo. Saj se nisem peljala z rezidenčnim vozilom. Agenta sta me peljala s svojim.«
Uri je skočil na noge in zardel v obraz:
»Kaj? Še to? Oba agenta bom dal vkleniti in zapreti v najnižjo klet! Kako sta lahko tako neumna?«
Klavdija je ogorčeno dvignila glas:
»Ne! Nikogar ne boš kaznoval! Samo še enkrat pomisli na kaj takšnega in se bom vrnila k očetu. Dobro veš, kaj to pomeni!«
Uri se je sesedel:
»Res si dovolj trmasta za kaj takšnega. Ampak za hip pomisli izven svojega zarotniškega sveta. Samo za hip,« je zaskrbljeno vzdihnil.
Klavdija se je kljubovalno naslonila na mizo:
»Torej prenehaj žugati. Nihče ni vedel, kam sem šla.«
Uri ji je skočil v besedo:
»Vsaj še nekdo poleg Andreasa in Georgija ve za tvoj izlet.«
»Peter bo molčal. Tudi o zadnjem srečanju je molčal. Zanesljivejši je od mnogih ljudi okoli naju.«
»Kako se je odzval na moje priporočilo?«
»Popolnoma je razumel. Ampak mogoče je preprosto fizično dovolj močan, da zmaga. Saj si videl, zlahka bi ga zamenjal za malce nežnejšega maturanta.«
»Upam, da ti nisi preveč nežna z njim!«
Klavdija se je izzivalno zarežala:
»In kaj lahko storiš?«
Uri je mračno odvrnil:
»Marsikaj. On je,« a ni končal stavka.
»Plebejec s province. A če je res, kar sumiš, je zelo pomemben plebejec iz province. Zadnjič si razmišljal o njegovem varnostnem načrtu in zasebnem izobraževalnem načrtu. Torej je pomembnejši od vseh načičkanih nobilisov.«
Uri je naveličano odvrnil:
»Res si mojster najedanja. Pomembnejši je toliko časa, dokler popolnoma ne potrdimo ali ovržemo njegovih astroloških parametrov. Pri tem pa tvoje mešanje njegovih hormonov ne prinaša kaj veliko koristi. Za igro raje izberi kakšnega, kot sama praviš, načičkanega nobilisa. Že za veliki božični ples boš imela dobro priliko za zadovoljevanje novičkarske radovednosti.«
Klavdija je zožila pogled:
»Kaj, če ne grem na ples? Mogoče nisem pripravljena na slinjenje akvilejskih mladičev. Za novičkarske mrhovinarje mi je malo mar. Naj se razletijo od ugibanja.«
Uri se je prijel za glavo:
»Res si naporna.«
NAUK: delaj dobro!

Uporabnikov avatar
BojanE
Human
Prispevkov: 189
Pridružen/a: 24 sep 2010, 14:43
Kontakt:

Re: Magijska gimnazija Lublana

PrispevekNapisal/-a BojanE » 20 avg 2015, 13:09

Pa še zemljevid ...
Slika
NAUK: delaj dobro!

Uporabnikov avatar
BojanE
Human
Prispevkov: 189
Pridružen/a: 24 sep 2010, 14:43
Kontakt:

Re: Magijska gimnazija Lublana

PrispevekNapisal/-a BojanE » 26 okt 2015, 09:27

Končno je tukaj dražilnik Magijske gimnazije Luibliana.
Obsega prvo četrtino knjige in dodatek - Zgodovina Sveto rimskega cesarstva.
http://www.samozalozba.eu/Documents/Dra ... nazija.pdf
Slika
PDF si shranite in uživajte v branju. Četrina romana je kljub vsemu za povprečno slovensko knjigo.
NAUK: delaj dobro!


Vrni se na

Kdo je prisoten

Po forumu brska: Ni registriranih uporabnikov in 3 gostov

cron