Seveda, klasika. Brala sem jih pomoje v drugem razredu. Sem šla čez naslove v prvem postu, pa se spomnim vseh, yes!

Ta Kirrinov otok mi je bila najboljša stvar možna. Vem, da se mi je zdelo ful smešno kako so si vsakič vzeli čas za čaj (prevedeno je bilo verjetno malica, ampak sigurno je bil mišljen čaj, saj so Angleži), in jedli ingverjeve piškote in pili ingverjevo pivo. Mislim da sem jih morala prebrati vsaj dvakrat, ker sem imela občutek da jih je bilo več kot 21. Najljubše so mi bile V pasti, Cigančica Jo in Luč v svetilniku. Prvi dve zaradi Jo (pač, imam soft spot zanjo

), druga pa zaradi tistega strašno izgledajočega gospoda, ki ni bil ničesar kriv. Nimam pojma kaj je s temi mojimi čudnimi kriteriji ...
Napisane niso ravno mojstrsko, ampak takrat tega nisem opazila. Od podobni zbirk (as in gruča prijateljev, ki se zapletajo v težave povezane s kriminalom) sem brala še Skrivnosti (prav tako od Enid Blyton, od tistih mi je bila najboljša Skrivnost hiše Ra-ta-ta-ta), Novohlačnike pa še eno drugo nemško, novejšo, pa se ne spomnim naslova. Vem, da je imel edein izmed njih podganico, to mi je bilo blazno všeč. No ampak precejšnja razlika je v času dogajanja, knjige Enid Blyton so se mi zdi v 40ih, 50ih, Novohlačniki in tista druga pa v 90ih ali še celo kasneje. Ko sem brala Pet prijateljev se sicer nisem zavedala najbolje v kateri čas so umeščeni, vem da sem bila takrat malo zmedena glede tega. Nisem še uporabljala interneta takrat, to je bil problem.
