Ko sem dodajala opise pravljic sem opazila nekaj zelo zanimivega... Niti ena zgodba ne govori o neki popolni družini - vse družine so broken. In vsi glavni junaki bi na prebrano skoraj že morali razviti neke komplekse
- Pepelka: Umre ji mama, dobi hudobno mačeho
- Trnjulčica: Ob rojstvu že zakleta, ostane brez obeh staršev
- Sneguljčica: Umre ji mama, dobi hudobno in še ljubosumno mačeho
- Janko in Metka: Starša pošljeta otroka v gozd, da umreta
- Kositrni vojak: Brez noge, ampak si zasluži pravo ljubezen
- Palčica: Njena mati si želi otroka in gre k čarovnici (in ne k moškemu). Zelo mala pa jo prodajo za ženo. Dvakrat.
In tako dalje
Tako da očitno smo ljudje že nekdaj drawn to broken in zato take zgodbe grejo veliko bolj v prodajo (ljudje s kompleksi) kot pa neke popolne zgodbe. Ampak te zgodbe dejansko otrokom beremo in otrokom so všeč - tudi nam so bile. Potem pa zrastemo pa samo malo drugače zapakirane zgodbe še enkrat beremo
S tem da smo velikokrat zelo osredotočeni na ljubezenske zgodbe - težave s starši pa kar spregledamo Zdaj pa hitro oceniti vse pravljice na: http://www.bralnica.com/knjige/pravljice/
