Čvekanje

[Morrigan]

omfg! še kakšen mesec in bo tu. tudi meni so bolj všeč knjige, ampak ta film zgleda fantastično!

[WindShadow]

http://www.pottermore.com/

Ste že vidle? Nova spletna stran za HP, če stisneš na sovo, te vrže na youtube, kjer odšteva dneve, ko bo J.K.Rowling nekaj naznanila. Baje ni nova knjiga, ampak naj bi bilo enako dobro!

Komaj čakam

[Chloe]

Aaaaaaa

[Carmina]

Aha OK, ne bom edina, ki bo poslala cel svet v božjo m**** v tej temi. My life is officially fucked up at the moment

ma mrš u k****. fajn bi se mogla met ne? tko like, zadn tedn šole, pol pa siesta do 1.9. ane?

Faks prestavu izpitni rok za 1 tedn, moj zadn izpit, ki se mi vleče že 1 leto! To sam ne bi bil problem, ampak po izpitu smo mele kolegice plačan potovanje za 3 tedne, kamor sm hotla it že 4 lete, pa nikol ni blo dost casha. No in zdej lahk fucking odpovem ne - my dream trip!!! Doma poslušam že 1 let "ti tega faksa tk ne boš nikol skup spacala" in vedn bolj se mi zdi, da ga res ne bom, kr mi gre na kozlanje že 5ič vzet iste bukve v roke. Ampak NEEEEEE, niso iste, kr zdej so naši visoki intelektumi na faksu nas po starem sistemu vrgli kr v bolonski sistem in se je literatura spremenila! Faaaaaajn!!!! Naloge so dal lepo na net (za tiste ki se matrajo - alias JS), rešitve pa si lahk iz riti potegnem. Rabla 2 mesca, da sm najdla dve dobri duši iz bolonskega sistema, ki sta mi posredovali rešitve, ampak glej ga zlomka... Na enih vajah so prišli do enih rešitev, na drugih vajah pa do drugih... Zakoooooon!!!!

A ni bilo neko določilo, da se mora starim študentom omogočiti dokončanje (dodiplomskega) študija po starem sistemu?
Pri nas (FF LJ) so dali možnost tistim, ki so to potrebovali. Ostali pa res v bolonjski sistem..

Kar se pa tiče groznega leta 2011.. Ne vem, meni je bilo bolj hudo lani, ko je umrl moj brat. Dokler smo pa živi in zdravi, mi ne fali nč.. Vsem, ki vas kaj tare, pa pošiljam virtualni Upam, da se težave rešijo...

[Ever]

Monika hvala

Carmina, moje sožalje. Mogoče se bo zdaj to nesramno slišalo al pa kaj, ampak jaz sem res srečna, da se je zgodilo to kar se je, kot pa da bi Josip umrl... zdaj ga mam vsaj tolko kot ga mam, drugače ga sploh ne bi mela In to je pomoje najhuje - kaka težka bolezen ali pa smrt...

Ni fer, da nas življenje včasih tak testira... ampak jaz na svojem testu ne bom padla - vsem bom dokazala, da sem odločna, da se ne bom vdala in da true love conquers all

[skyline]

Ne vem, meni je bilo bolj hudo lani, ko je umrl moj brat. Dokler smo pa živi in zdravi, mi ne fali nč..

Iskreno sožalje

Najprej sm jezna na cel svet in je vse narobe, nezadovoljna sama s sabo in vsemi okol mene, pol pa preberem nekaj takega, kot je napisala Carmina... In se počutm ko največji kreten, da se bunim zarad faksa, dnarja ki ga morm dat za avto avto (kar sm si čist sama kriva) pa izgublenega potovanja in počitnic... Ne sam da me zrealizira en tak stavek v trenutku, ampak mi rata nerodn, kak BUM delam iz problema, ki sploh ne bi bil problem če bi v preteklosti js sama sprejela drugačne odločitve oz. reagirala drugače. Kak je včasih težk sprejet, da si za tričetrt problemov, ki jih maš, čist in popolnoma sam kriv, da jih maš.

Ni fer, da nas življenje včasih tak testira... ampak jaz na svojem testu ne bom padla - vsem bom dokazala, da sem odločna, da se ne bom vdala in da true love conquers all

Ja res, preizkušnje v lajfu... včasih so tak ne fer, da lahko doktoriraš iz vprašanj Why? Why me? Why now?... pri meni je še posebno izpostavljeno Why me... AGAIN??? In bol ko študiraš, na konč že ne veš več al je fer al ni, al se je "mogl" zgodit kar se je al ne, al je to res tvoj test da se pogledaš v špegu in vidiš v njem pravo sliko al ne... Nism ravn nek zagovornik usode, ampak še vseen si poskušam dopovedat, kadar mi je ful hudo, da kar se je zgodil, je mel nek vzrok in da je ta vzrok bil del mojega lajfa, kake bodo pa posledice, pa je odvisn od tega, kak bom situacijo sprejela.

Lej, če je true love, pol ni druge varjante sploh kot pa to, da ostane in obstaja, pol ni nič kar se ne da premagat, NIČ. Eni pravjo, da je to idealistično, sam js vseen pravim, da je to ena in edina resnica na svetu. Js sm vedn verjela v to in še vedno verjamem, ni živega boga da me prepriča nasprotn. Everything will be OK in the end... if it´s not OK now, it´s not the end! Pr men je tk, vsaj kar se tiče true love, da sta dve skrajnosti, al sm srečna tk da mi je svet pravljica al pa boli tk, da če bi me avtobus zbil, bi se mi zdel smešn neboleče. Osredotoč se na to, kak bo lepo, ko se stvari iztečejo na pozitivno. Kr če je true love, se bodo!

Mogoč je tole čist OT, sam morm prlimat, whatever, a nista ful dobri?

The Thousandth Man

One man in a thousand, Solomon says,
Will stick more close than a brother.
And it's worth while seeking him half your days
If you find him before the other.
Nine hundred and ninety-nine depend
On what the world sees in you,
But the Thousandth man will stand your friend
With the whole round world agin you.

'Tis neither promise nor prayer nor show
Will settle the finding for 'ee.
Nine hundred and ninety-nine of 'em go
By your looks, or your acts, or your glory.
But if he finds you and you find him.
The rest of the world don't matter;
For the Thousandth Man will sink or swim
With you in any water.

You can use his purse with no more talk
Than he uses yours for his spendings,
And laugh and meet in your daily walk
As though there had been no lendings.
Nine hundred and ninety-nine of 'em call
For silver and gold in their dealings;
But the Thousandth Man h's worth 'em all,
Because you can show him your feelings.

His wrong's your wrong, and his right's your right,
In season or out of season.
Stand up and back it in all men's sight -
With that for your only reason!
Nine hundred and ninety-nine can't bide
The shame or mocking or laughter,
But the Thousandth Man will stand by your side
To the gallows-foot -- and after!

I Measure Every Grief

I measure every grief I meet
With analytic eyes;
I wonder if it weighs like mine,
Or has an easier size.

I wonder if they bore it long,
Or did it just begin?
I could not tell the date of mine,
It feels so old a pain.

I wonder if it hurts to live,
And if they have to try,
And whether, could they choose between,
They would not rather die.

[Ever]

Ful mi je vredu, ko vidim, da je še kdo, ko podobno razmišlja.

Sej, drugače mi je malo mar kaj drugi mislijo, ampak vseeno se mi zdi nesramno, ko me kdo tak pogleda v stilu "eh, kake kvasiš" - screw them Jaz sama v svojem srcu vem kaj čutim pa vem kaj je res kaj pa ni res (čeprav se mi zadnje čase že malo meša - ni važno )



Človek se mora pobrat, ne sme pustit, da ga življenje dokončno podre... nahujša so vprašanja "zakaj?"... samo jaz mam tako teorijo, da se težke stvari zgodijo samo tistim najmočnejšim (ok včasih ne, včasih pride kak fail pa človek tega ne more sprejet) in jih naredijo še močnejše...

[Carmina]

Včasih smo res lahko srečni, da živimo. Ampak, ko živimo in smo zdravi, pridejo novi problemi. Temu ni konca.. Življenje je kot val, enkrat smo na vrhu, drugič pri tleh.
In vsak problem, ki se pojavi, je vreden obravnave. Nekaterim pač namenimo več časa, nekaterim manj. Vsekakor ni nepomembno, da je avto razbit, ker, fak, kaj pa naj sedaj vozim??

Ever- saj ne vem, kaj je bilo, ne vem, a nisem dobro brala ali pa nisem dojela.. Kakorkoli, vsak človek zase ve in zase lahko govori. Žal je danes vse preveč pogosto, da drugi komentirajo dejanja, ki jih ne bi smeli, ali pa dajejo mnenje, ko jih nihče ni prosil..

Ne vem, zakaj se meni včasih zdi, da se hude reči dogajajo dobrim ljudem?

[skyline]

V lajfu so problemi in so Problemi. Moje mnenje je, da je čist odvisno od posameznika in kake prioritete ima postavljene in tudi od tega, v kakem obdobju svojega lajfa je. Če je vse ful fajn v lajfu, pol že lahka mali problemčič postane Problem, ker je pač to rečmo edini problem s katerim se srečaš takrat. Če bi mel pa sto pomembnih Problemov že v lajfu, pa verjetn tistega problemčiča niti opazu nebi, ker bi bil totalno nepomembn takrat.

Pr men je blo to, da se je vse nagrmadlo naenkrat, kar po tekočem traku je vse šlo, same negativne novice in dogodki eden za drugim, nič pozitivnega vmes, sam navzdol, navzdol, navzdol... In ko sm že misla, da sm na čistem podnu, se zgodi nekaj, da lahk gre še bolj navzdol... In pol mi je dojadlo vse! Sam pr meni je tako, da ko pride čez mejo, eksplodiram, popiz**, bučo mi ofne v sekundi... In takrat gre vse ven, vsa jeza, bolečina, razočaranje, prizadetost, karkol pač je... Bože nedaj da je takrat blizu kak tak, ko se čuti dolžnega mi pamet solit al pa dat kako "super inteligentno" mnenje o stvareh, ki jih sploh ne pozna al pa ne kapira... To je pa zadeva, ki jo najbolj mrzim pri folku. Da se vtikuje in ti hoče dopovedat nekaj, o čemer nima pojma! Pol pa (vsaj v mojem primeru) ko jih tako besedno dotolčem nazaj, da ne vejo kje so doma (po navad rabm minuto za to, dve maks), se pa delajo na smrt užaljene in so pol oni tako prizadeti. Lej stari, noben te ni vprašu "Kaj pa ti misliš o tem?" tk da drž goflo če ne veš zaka se gre! Tretji opazovalec je najboljš bit, ko nisi vpleten, ko nisi čustveno vezan na problem, kakršnkol že je, ko ne poznaš celotnega ozadja... takrat je najlažje bit pametn ko strela! Al pa men tud kapo ofne, ko me nekaj totalka čustveno dotolče recimo, ko si res DOWN, pol ti pa edn uleti z "Eh, ti pa res pretiravaš!" al pa "Sej ni tk bad!" Takrat pa streljam, sam Baretto izza pasa pa gremo naši po spisku lej...

[skyline]

P.S.: Js sm nežna, umirjena, zasanjana in romantična duša drgač, sam razp** me ne