Bralni izziv 2016 – Alayla

Na tem forumu se nahajajo vsi potekli in aktualni bralni izzivi.

Moderator: The Book Crusaders

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 04 jan 2016, 18:20

OPOZORILO: Skoraj vsi opis vsebujejo spojlerje
##Bralni_izziv_2016_02.jpg
##Bralni_izziv_2016_02.jpg (71.24 KiB) Ogledan 3565 krat
SEZNAM NALOG:
1) Knjiga, kjer glavni junak ni belec (3 točke)
2) Knjiga, ki ima v naslovu barvo (2 točki)
3) Knjiga, ki si jo prebral/a v enem dnevu (3 točke) – Stephen Chbosky: The Perks of Being a Wallflower
4) Knjiga, ki jo je napisala ženska (1 točka) – Jojo Moyes: Me Before You
5) Knjiga avtorja, ki ga še nisi bral/a (2 točki) – Loretta Lost: Clarity (book one)
6) Knjiga, ki ima v naslovu številko (2 točki)
7) Knjiga, ki je izšla na leto tvojega rojstva (3 točke) – Helen Fielding: Dnevnik Bridget Jones
8) Mladinska knjiga (2 točki) – R. J. Palacio: Čudo
9) Knjiga, ki jo je napisal slovenski avtor (3 točke)
10) Knjiga, ki jo je napisal moški (1 točka) – Dan Brown: Da Vinčijeva šifra
11) Knjiga, ki jo drugi bralci kritizirajo (3 točke) – Stephenie Meyer: Twilight
12) Pet najljubših pravljic (2 točki) – Maček Muri, Volk in sedem kozličkov, Deklica z vžigalicami, Obuti maček, Cesarjeva nova oblačila
13) Po lastni izbiri (1 točka) – Mari Carr: Rough Draft
14) Zgodovinski roman (2 točki)
15) Knjiga z LGTB vsebino (3 točke)
16) Knjiga, ki vsebuje ljubezenski trikotnik (1 točka)
17) Knjiga iz strokovnega področja (3 točke)
18) Knjiga, po kateri so posneli serijo (2 točki)
19) Knjiga, v kateri je v glavni vlogi žival (3 točke) – George Orwell: Živalska farma
20) Knjiga, ki se dogaja v prihodnosti (2 točki)
21) Knjiga, v kateri je v glavni vlogi pevec (2 točki)
22) Po priporočilu tvojega sorodnika (1 točka) – Laini Taylor: Hči dima in kosti
23) Knjiga, ki je izšla leta 2016 (3 točke) – Andy Weir: Marsovec
24) Knjiga o mitu ali legendi (2 točki) – Jennifer L. Armentrout: Pure
25) Knjiga o tebi pomembni problematiki (3 točke) – Loretta Lost: Clarity (book two)
Nazadnje uredil/a Alayla dne 22 dec 2016, 15:42, skupaj urejeno 16 krat.
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Re: Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 16 jan 2016, 19:19


DNEVNIK BRIDGET JONES
Knjiga, ki je izšla na leto tvojega rojstva


AVTORICA: Helen Fielding
SERIJA: Bridget Jones #1
KATEGORIJA: Chick Lit, Humor, Romance
ŠTEVILO STRANI: 312
LETO IZZIDA: 1996
LINK: Goodreads, Bralnica

MNENJE:
Ko sem zagledala izziv za knjigo, ki je šla na leto mojega rojstva so mi šli kar lasje pokonci. Kje za vraga bom zdaj iskala kakšno solidno knjigo, ki bi se jo splačalo prebrati?! No hvala bogu sem kar hitro ugotovila, da se takšne knjige najdejo in so celo več kot solidne (duh, čestitke Kristina :roll: ).
Dnevnik Bridget Jones sem že stokrat gledala na "tevejčku" in je bil že skrajni čas, da sem ga tudi prebrala. Že film mi je bil všeč, ampak knjiga je pa res svetovna. Velikokrat se lahko poistovetiš z Bridget (celo prevečkrat včasih :? :lol: ) pa ni važno ali je to na ljubezenskem oz. družinskem področju ali pa pri stalnem "hujšanju" in odpovedovanju cigaret (ker tale je pa res zadnji :109: ).
Všeč mi je bilo brati knjigo, ki je bila napisana v obliki dnevnika in je tako razdeljena na več manjših delov. Hecno mi je bilo edino to, kako je že na začetku dneva vedela koliko kalorij je zaužila, koliko srečk je kupila ect. Ampak to je res malenkost.. V celoti gledano mi je bila knjiga super, da daš malo možgane na pašo (kar med izpitnim obdobjem kar paše) in ti za nekaj časa ni treba skrbeti kaj se dogaja okoli tebe.
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Re: Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 17 jan 2016, 23:16


THE PERKS OF BEING A WALLFLOWER
Knjiga, ki si jo prebrala v enem dnevu


AVTOR: Stephen Chbosky
KATEGORIJA: YA, Realistic Fiction
ŠTEVILO STRANI: 213
LINK: Goodreads, Bralnica

MNENJE:
Moram reči, da sem vesela, da so po tej knjigi posneli film (ki je celo dober), ker drugače marsikdo (vključno z mano) ne bi prebral knjige. Všeč mi je bila že sama zgradba knjige in stil pisanja. Dejansko sem imela občutek kot da berem pisma, ne samo, da je bil jezik temu primeren, tudi sama izbira besed in zgradba stavkov je izjemo ustrezna glede na glavnega junaka. Se mi zdi, da smo lahko skozi pisma spremljali tudi razvoj njegovega pisanja, ki se je stalno izboljševal. Kar težko dojamem kako čudovito je avtor zapakiral celotno knjigo, ne samo z jezikovnega vidika, ampak tudi glede vsebine. Popolnoma si lahko doumel Charlieja, čeprav izjemno kompleksen lik. Všeč mi je bilo, da je pisatelj pri kakšni stvari pustil dogodke nepojasnjene ali samo na pol pojasnjene in si lahko razplet sam razlagaš oz. te zanima če bo kje v nadaljevanju omenjeno, kar bi ti pomagalo razvozlati dogajanje in te to samo še bolj drži pri branju.
Pomembno je tudi sporočilo knjige, da v življenju ne moremo samo sedeti in čakati, da se nam kaj zgodi, ampak moramo tudi sami kdaj kaj narediti in se ne samo smiliti sami sebi. Še bolj kot to mi je všeč kako se cela knjiga vrti okrog prijateljstva in verjamem, da ti mora biti grozno težko, če se tvojim prijateljem v življenju dogajajo nove stvari v katere ti nisi vključen (sploh, če so to tvoji edini prijatelji, tako kot pri Charlieju).
Knjigo ocenim s petimi zvezdicami in jo absolutno priporočam v branje. Mislim, da je to ena tistih knjig, ki jo moraš prebrati večkrat v življenju v različnih obdobjih. Sploh si ne morem predstavljati kako kontroverzna je bila knjiga ko je šele izšla. Najbrž je iz tega razloga postala zdaj bolj popularna, ko je vsebina bolj »družbeno primerna«.

Za konec pa prilepim še pesem, ki je zapisana v knjigi in se mi zdi res posebna
“Once on a yellow piece of paper with green lines
he wrote a poem
and he called it "Chops"
because that was the name of his dog
And that's what it was all about
And his teacher gave him an A
and a gold star
And his mother hung it on the kitchen door
and read it to his aunts
That was the year Father Tracy
took all the kids to the zoo
And he let them sing on the bus
And his little sister was born
with tiny toenails and no hair
And his mother and father kissed a lot
And the girl around the corner sent him a
Valentine signed with a row of X's
and he had to ask his father what the X's meant
And his father always tucked him in bed at night
And was always there to do it

Once on a piece of white paper with blue lines
he wrote a poem
And he called it "Autumn"
because that was the name of the season
And that's what it was all about
And his teacher gave him an A
and asked him to write more clearly
And his mother never hung it on the kitchen door
because of its new paint
And the kids told him
that Father Tracy smoked cigars
And left butts on the pews
And sometimes they would burn holes
That was the year his sister got glasses
with thick lenses and black frames
And the girl around the corner laughed
when he asked her to go see Santa Claus
And the kids told him why
his mother and father kissed a lot
And his father never tucked him in bed at night
And his father got mad
when he cried for him to do it.

Once on a paper torn from his notebook
he wrote a poem
And he called it "Innocence: A Question"
because that was the question about his girl
And that's what it was all about
And his professor gave him an A
and a strange steady look
And his mother never hung it on the kitchen door
because he never showed her
That was the year that Father Tracy died
And he forgot how the end
of the Apostle's Creed went
And he caught his sister
making out on the back porch
And his mother and father never kissed
or even talked
And the girl around the corner
wore too much makeup
That made him cough when he kissed her
but he kissed her anyway
because that was the thing to do
And at three a.m. he tucked himself into bed
his father snoring soundly

That's why on the back of a brown paper bag
he tried another poem
And he called it "Absolutely Nothing"
Because that's what it was really all about
And he gave himself an A
and a slash on each damned wrist
And he hung it on the bathroom door
because this time he didn't think
he could reach the kitchen.”
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Re: Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 27 jan 2016, 11:49


TWILIGHT
Knjiga, ki jo drugi bralci kritizirajo


AVTORICA: Stephenie Meyer
SERIJA: Twilight Saga #1
KATEGORIJA: Romance, Fantasy, YA
ŠTEVILO STRANI: 544
LINK: Goodreads, Bralnica

MNENJE:
Joooj :-? Ko sem knjigo brala pri dvanajstih se mi je seveda odprl nov svet, če bi se dalo bi knjigo ocenila s +++10, ampak od tedaj sem prebrala že dosti knjig in ko jih zdaj primerjam s to… :025:

Naj najprej komentiram stil pisanja.. Res, da je Twilight njeno prvo delo, ampak bi od nekoga, ki je študiral jezik in se ukvarjal s knjigami pričakovala kaj boljšega. Zdi se kot da je napisala normalen stavek, potem pa se je odločila, da je preveč povprečen, vzela v roke slovar sopomenk in nekaj besed enostavno zamenjala z bolj »sofisticiranimi«. Tako se zdijo stavki ne naravni, sploh če upoštevamo, da je bila Bella ali zaspana ali pa preveč navdušena nad Edwardom, da bi lahko trezno razmišljala. Veliko povedi je tudi brez glave in repa. Začnejo se, vmes sta vrinjena en ali dva stavka, potem pa se zaključi brez smisla in brez povezave z začetno mislijo.

Če povem čisto po pravici, mi je Bella od začetka všeč, povprečna punca, ne izstopa dosti, zaljubljena v knjige itd. V osnovi bi se lahko s tem napisala dobra, sicer klišejska, ampak vsaj solidna knjiga. Žal je pisateljica zavila v drugo smer. Če je bila Bella po izgledu tako povprečna, zakaj se je zanjo tepla vsa moška populacija v Forksu? In ona izbere tistega, ki se do nje obnaša najbolj »kretensko«, kadar jo seveda ne ignorira?? :-| No Bella se na koncu razvije v nerodno punco, ki ne zna razmišljati s svojo glavo, kar jo sploh ne moti dosti, saj ima hudo dobrega tipa, ki lahko razmišlja namesto nje. Prav razočarala me je, ko je hotela tu in zdaj, na vrat na nos, postati vampirka, pustiti očeta, mamo (ki jo je imela na začetku tako rada, da se je zaradi nje preselila v najzakotnejši in turoben kraj, ki ga sovraži). Resnično beden in pomilovanja vreden karakter, žal :thumbdown:

Kar se tiče vsebine… Hmmm… Do zadnjih 150-200 strani jo sploh ni?? Od začetka nekako še gre, Bella spoznava novo okolje, šolo, prijatelje, potem sreča skrivnostnega Edwarda, ampak tu se nekako ustavi. Naprej se večinoma pogovarjata o tem kako je Bella nerodna, kako dobro diši in si zastavljata vprašanja. Približno tretjina knjige se zgodi v dveh dneh med katerima govorita o tem kako je Edward močan, kako jo lahko ubije v sekundi, kako ne bi smel biti z Bello, ampak si ne more pomagati. Ko se proti koncu knjige končno nekaj zgodi, se še to zdi vsiljeno. Kot da bi pisateljica videla, da že ima 300 strani in bi hotela hitro zaključiti. Pred »velikim« koncem Alice, Jasper in Bella dva dni čepijo v sobi, kjer jim je tako dolgčas, da si Bella skuša zapomniti vzorec na kavču :118: Ko pobegne in se končno prične akcija, Bella po treh straneh omedli in se čez nekaj dni zbudi v bolnišnici. Mimo grede omenijo, da so požgali celo baletno hišo, ukradli avto in uničili pol hotela.

Ko razmišljam o sporočilu te knjige me kar malo zaskrbi. Res obup. Ko samo pomislim, da mi je bila Bella včasih všeč.. :109: V roku dveh tednov se tako naveže na Edwarda, da ne more nič brez njega. Tudi, če ima sama pomisleke, vseeno uboga Edwarda oz. raje posluša njega, na koncu se vedno strinja z njim. Oporeka mu le po vampirskemu baseballu, ko razmišljajo o načrtu kako spraviti Bello na varno pa še tedaj je Emmet presunjen nad njeno zmožnostjo uporabljanja možganov. To anti-feministično sporočilo se ne kaže samo v njenem romantičnem življenju, ampak tudi v odnosu do očeta. Prva stvar, ki jo naredi, ko pride v zakoten Forks, je, da očetu skuha večerjo. Od takrat naprej stalno kuha in pomiva. Obnaša se, kot da bo Charlie umrl od lakote, če slučajno en dan ne bo česa pripravila za jest. Kot da si ni prej že 15 let sam kuhal… Skratka Bella je nesposobno in nerodno bitje, s tem se strinja in razume, da konstantno potrebuje spremstvo in nadzor svojega močnega in nadvse popolnega fanta, ki lahko razmišlja namesto nje.
Bonus: Knjiga tudi nekako promovira zasledovanje, nadziranje in ukazovanje ne samo kot sprejemljivo, ampak tudi romantično, kar je skrb vzbujajoče.

Za to knjigo sem se res razpisala, mogoče tega celo ni vredna, ampak me je prev šokiralo, kako mi je bila ta knjiga včasih všeč. Ko sem jo šla še enkrat brat sem od začetka podoživljala spomine na čase, ko sem to knjigo prebirala prvič, potem pa sem se čedalje bolj težko prebijala skozi strani. Na koncu sem se morala že kar potruditi, da sem jo dokončala. Velikokrat bi raje računalnik vrgla v steno, kot se še naprej ukvarjala s to Bello in njeno obsedenostjo z Edwardom. Res me srce boli, da dam kaki knjigi oceno ena, to se zgodi samo, če jo reees ne morem prebrati do konca, zato knjigi dam dve zvezdici.
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Re: Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 06 feb 2016, 09:48


ŽIVALSKA FARMA
Knjiga, v kateri je v glavni vlogi žival


AVTOR: George Orwell
KATEGORIJA: Classics, Fiction, Dystopia
ŠTEVILO STRANI: 136
LINK: Goodreads

MNENJE:
Zgodba se prične s tem, da lačne, premražene in nezadovoljne živali pod vodstvom prašičev iz farme izženejo človeškega lastnika Jonesa. Farmo uspejo zavzeti, določijo ji novo ime – nič več Graščinska, ampak Živalska farma, dobijo svojo zastavo, svojo himno, kasneje spišejo tudi zapovedi, ki delujejo kot zakoni in zapovedujejo, da so vse živali enakopravne in se ne smejo ravnati po človeških običajih (nositi oblačil, spati v hiši itd).
Glavna pujsa postaneta Debelinko, ki ga ima ljudstvo raje in se ravna po njegovih načelih, ter Napoleon, ki pri odločitvah nima toliko besede in se raje zapira na podstrešje, kjer vzgaja ter poučuje pasje mladiče. Prašiči postanejo na farmi nekakšni voditelji, saj so edini, ki znajo brati in pisati. Pri tem Debelinko in Napoleon delujeta kot dve stranki. Kasneje Napoleon uporabi svoje izučene pse, da Debelinka prežene s farme in tako ostane sam na oblasti, ki se postopoma stopnjuje v diktaturo. Le redko se še prikaže med ostalimi živalmi in vsa njegova navodila podaja Cvilko, njegov zastopnik. Živali so lačne in cele dneve garajo na poljih in gradijo nesrečni mlin na veter, ki predstavlja upanje na boljše življenje. Sprašujejo se kdaj jim je bilo bolje, zdaj, ko so vse živali enakopravne ali prej, ko jim je vladal človek. V resnici se ne spominjajo dosti, kako je bilo včasih, ampak jim Cvilko z raznimi izračuni in statistiko dokazuje, da zdaj živijo v pravem razkošju. Pujsi se medtem redijo v hiši, spijo na posteljah in uporabljajo posodo. Vedno so zaposleni s pisanjem raznih pogodb, aktov in ostalega papirjev. Živali se spominjajo, da se včasih to ni dovoljevalo, a vsakič, ko so se odpravile prebrat zapovedi na vratih, so te vsebovale del, ki se ga živali niso spomnile od prej in je bilo tako prašičje ravnanje dopustno.
Za vse, kar je šlo na farmi narobe, je bil kriv Debelinko, ki naj bi ponoči skrivoma obiskoval farmo. Napoleon in Cvilko sta hotela prikazati Debelinka v najslabši možni luči. Uspelo jima je celo, da sta živali prepričala, da se spominjajo celo tistih stvari ki se nikoli niso zgodile. Vrh knjiga doseže pri postroju živali v zbor in obtoževanju sodelovanja z Debelinkom. Vse obtožene živali se strinjajo s sumi, ki jih je navedel Napoleon in njegovi psi jih pokoljejo. Ostale živali so obupane, a še vedno verjamejo, da jim je bolje kot včasih, saj so zdaj, ko im ne vlada človek, mnogo bolj srečne in svobodne.
Oseba oz. žival, ki se me je v knjigi najbolj dotaknila, je bil konj Boksač, ki predstavlja proletariat. Vsak dan je garal še bolj kot je bilo potrebno in to je bilo tudi njegovo geslo »Še bolj bom delal!«. Močno je verjel v uspeh mlina na veter in vse bi storil, da bi bilo drugim živalim lažje. S časoma je začel ugotavljati, da ni več tako močan kot je bil včasih pa tudi Detelja mu je govorila, naj se ne napreza tako, saj ga bodo izdala pljuča. Mesec dni pred upokojitvijo se je naprezal še bolj kot kadarkoli prej, da bi nanosil na hrib dovolj kamenja za mlin. Pri tem je padel po tleh in iz gobca mu je začela teči kri. Prašiči so vsem obljubljali, da ga bodo peljali k zdravniku, a ko je prišel voz, je Benjamin, edini, ki je zares znal brati, ugotovil, da na vozu piše, da ga bodo odpeljali k mesarju. Vse živali so zagnale paniko, a je bilo prepozno. Prašiči so jim zagotavljali, da je veterinar kupil voz od mesarja in ga še ni imel časa prebarvati. Vse živali so to seveda verjele, le stari Benjamin je vedel resnico.
Všeč mi je bilo tudi to, da je pisatelj s krokarjem v zgodbo vpeljal biblično idejo, ki že s svojim imenom Mojzes nakazuje na simbol verstva. Mojzes stalno govori o Sladki gori za oblaki, ki jo je sam že videl med svojimi visokimi poleti, ostale živali pa jo bojo še imele priložnost obiskati. Pisatelj je spretno omenil tudi, da vodstvo Mojzesa tolerira, ni mu treba delati in dajati kakšnih dajatev, vendar ga vseeno ne marajo, jim ni všeč da razširja svojo besedo in jim je ljubše kadar ga ni. To idejo bi lahko pisatelj mogoče malo bolj razširil in dodelal.
Živalska farma je zgodba napisana leta 1945, ki je še zdaj, po toliko letih, vedno aktualna in jasno nakazuje na vse kar je narobe s kapitalističnim sistemom. Hkrati nakazuje tudi na to, da zaradi požrešnosti, napuha, lakomnosti in želje po nadzoru noben socialistični režim ne more uspeti, čeprav se v teoriji koncept zelo čudovit in privlačen. Ocenila bi jo s 4zvezdice, saj se mi zdi, da bi kljub mnogim osupljivim momentom in realnosti pripovedi, pisatelj lahko vseeno dodelal kakšno podrobnost. Krasna knjiga, ki na enostaven način upodobi politični sistem z vsemi njegovimi napakami in knjiga, ki ti da malo za mislit.
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Re: Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 15 feb 2016, 11:23


DA VINČIJEVA ŠIFRA
Knjiga, ki jo je napisal moški
2,5

AVTOR: Dan Brown
SERIJA: Robert Langdon #2
KATEGORIJA: Historical Fiction, Adventure, Mystery
ŠTEVILO STRANI: 501
LINK: Goodreads, Bralnica

MNENJE:
V knjigi sledimo Robertu Langdonu in Sophie Neveu kako odkrivata namige za razkritje svetega grala. Vmes se izogibata francoski policiji, ki ju išče zaradi štirih umorov in zasledovalcem iz verske organizacije Opus Dei, ki hoče uničiti dokumente o svetem gralu.
Všeč ideja in tematika romana in razumem, da je moral avtor podrobno raziskati področje, preden se je odločil napisati knjigo – to sta tudi glavna razloga zakaj sem oceno zaokrožila navzgor. Medtem ko me zgodovinsko področje ni razočaralo, me je pa zato razočaralo vse ostalo. Če začnem pri sami napetosti pripovedi; glede na to, da Roberta in Sophie lovita dva nasprotnika se mi je zdel roman odločno premalo napet. Glavna junaka sta večinoma (sploh v drugi polovici) razpravljala o namigih kako najti gral in sploh nista bila živčna, razburjena ali zaskrbljena, da bi ju kdo ubil. Občasno sta se spomnila, da obstaja možnost, da se iz tega ne bosta izmazala, ampak to ni bilo tako važno, najpomembneje je razkriti namig in najti gral. Tudi ko se je že razvila neka akcija jo je bilo hitro konec, ker je se zaključila z Robertovim napletanjem o pomenu simbolov ali pa je avtor v pol strani rešil zadevo s skoraj nemogočim dogodkom (npr. da se Teabing zruši na kavč, vrže kripteks v zrak, z berglo udari Silasa, ki se slučajno zgrudi na tla tako, da sproti udari kripteks, ki potem varno pristane na kavču, i mean c'mooon). Tudi nekateri namigi so bili preveč očitni (sploh tisti z manjkajočo kroglo na Newtnovem grobu) in je bilo zato prav mučno brat kako ona dva še kar ugibata kaj bi lahko bilo, čeprav se jima ti že tri strani dereš odgovor. Razočaral me je tudi sam konec. Celih 450 strani komaj čakata, da odkrijeta gral in potem *drumroll* ga v bistvu sploh ne. Robert je res malo razočaran, medtem ko je Sophie zelo vesela, ker je našla izgubljeno družino (kar res nisem pričakovala in po pravici povedano je bilo malo prisiljeno), kakšno pa je njeno stališče do neodkritega grala pa sploh ne izvemo. Tudi ta romanca na koncu mi je bila totalno brez veze vrinjena notri, čeprav se ja s kakšnimi tremi stavki napeljevala in sem sumila, da na koncu bosta nekako pristal skupaj. O epilogu raje sploh ne bi govorila, ker bi bilo mogoče bolje, da ga sploh ne bi bilo.
Všeč mi je bilo, da so nekateri deli knjige resnični, saj je že na začetku knjige navedeno, da so vsi opisi umetniških del, arhitekture, dokumentov in skrivnih obredov v romanu pravilni, prav tako pa sta resnična tudi Sionsko priorstvo in Opus Dei. Kot sem že prej omenila mi je izjemno všeč ideja dela, imam rada tudi simbolne pomene in teorije zarote, tako da sem res upala, da mi bo knjige všeč (sploh ker je bila nekaj let nazaj tako popularna), ampak sem očitno pričakovala preveč in me je precej razočarala.
Nazadnje uredil/a Alayla dne 28 feb 2016, 15:36, skupaj urejeno 2 krat.
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Re: Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 16 feb 2016, 16:21


MAČEK MURI
AVTOR: Kajetan Kovič

MNENJE:
Maček Muri je že od nekdaj moja najljubša pravljica in sem jo prebrala res neštetokrat. Se spomnim, ko sem šla v prvi razred je bil zelo popularen in sem imela vse zvezke in torbo z Murijem in še zdaj ko so imeli v Mladinski knjigi kolekcijo se nisem mogla upreti in sem si kupila beležko z Murijem, imam pa še deknco hehe :oops: Najbolj mi je všeč uspavanka za Mikija in Miko, ki mi jo je mami velikokrat povedala tudi pred spanjem:
Muce bele, muce črne, muce zlate in srebrne
več ne smejo klepetati, morajo takoj zaspati.
Zlato sonce gre z morje, bele sanje čez obzorje.
Sanje so velika skleda, pol iz mleka, pol iz meda.
Ko jim sanje zadišijo, bele muce brž zaspijo
in za njimi tudi črne in še zlate in srebrne.





VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV
AVTORJA: Jacob in Wilhelm Grimm

MNENJE:
Pravljica govori o Mami kozi, ki je pustila svoje mladičke kozličke doma, medtem ko se je sama odpravila v gozd. Naročila jim je, da ne smejo nikomur odpreti, saj bi jih lahko presenetil volk in jih požrl. In res volk se je prikazal in z ukano prišel v hišo. Požrl je vse kozličke razen najmanjšega skritega v uri. Ta je mami povedal kaj se je zgodilo. Skupaj sta poiskala volka, mu odprla trebuh, rešila kozličke in v volkov trebuh zašila kamenje. Ta se je zbudil in postal žejen. Ko se je sklonil nad tolmun je zaradi teže kamenja padel vanj in utonil. Pravljica nas nauči, da ne smemo zaupati neznancem in njihovim zvijačam.





DEKLICA Z VŽIGALICAMI
AVTOR: Hans Christian Andersen

MNENJE:
Spomnim se, da sem pravljico nekje enkrat slišala in sem o njej večkrat razmišljala, vendar nisem vedela kako se ji reče. Kasneje sem jo odkrila in takoj je postala ena mojih najljubših pravljic. Pripoveduje o deklici, ki je na Silvestrov večer neuspešno prodajala vžigalice. Bil je hud mraz in ni si upala domov, saj ni prodala nobene škatlice vžigalic. Odločila se je pogreti z njimi. Ob vsaki prižgani vžigalici je videla dober spomin in pri tretji je zagledala babico, ki jo je imela najraje. Prosila jo je, da bi jo vzela s sabo v nebo. Zjutraj so ljudje našli zmrznjeno deklico z dogorelimi vžigalicami. Izjemno žalostna pravljica, ki me je kot otroka vedno spravila v jok. Mislim, da je pisatelj hotel sporočiti, da je lahko tudi konec včasih dober, ali pa da je konec šele začetek, saj je na dekletovem obrazu po smrti počival nasmeh.



OBUTI MAČEK
AVTOR: Charles Perrault

MNENJE:
Še ena izmed mnogokrat prebranih pravljic, ki se nahajajo na domači knjižni polici. Govori o kmetovem sinu, ki je v oporoki dobil »samo« mačka. Vendar je ta maček poseben, saj zna govoriti in hoditi. Priljubi se kralju in kmetovega sina predstavi kot grofa, mu pridobi bogastvo in zanj osvoji grad. Pravljica nas nauči, da je vse mogoče če lahko vsaj malo verjamemo. Razberemo lahko tudi, da smo v osnovi vsi ljudje enaki, saj je kralj brez problema verjel, da je kmetov sin grof, ko je bil brez obleke, ki bi nakazovala njegov položaj v družbi.





CESARJEVA NOVA OBLAČILA
AVTOR: Hans Christian Andersen

MNENJE:
Zgodba govori o cesarju, ki je najel dva tkalca znana po tem, da tketa najlepše blago. Iz njega krojita najlepša oblačila, ki pa jih lahko vidijo samo tisti, ki so dovolj pametni ali pa so vredni svoje službe. Seveda sta bila tkalca sleparja, vzela sta mnogo blaga, a nista nič stkala. Ker so se vsi bali povedati, da ne vidijo blaga, so ga na veliko hvalili in ko se je cesar končno pojavil v novih oblačilih, se je neki otrok zadrl, da cesar nima na sebi nič oblečeno. Tako je vse ljudstvo spoznalo, da je cesar v sprevodu hodil brez oblačil. Nauk te pravljice je, da je bolje povedati po pravici, kot pa se pretvarjati in si lagati, saj se bo resnica prejkoslej razvedela in bomo izpadli neumno.
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Re: Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 18 feb 2016, 13:24


ME BEFORE YOU
Knjiga, ki jo je napisala ženska
3,5

AVTORICA: Jojo Moyes
SERIJA: Me Before You #1
KATEGORIJA: Romance, Adult, Chick Lit
ŠTEVILO STRANI: 385
LINK: Goodreads, Bralnica

MNENJE:
Knjiga govori o šestindvajset letni Louisi Clark, ki čez noč izgubi službo kot natakarica in si je primorana poiskati novo službo. Zaposli se kot skrbnica oz. pomočnica tetraplegika Willa, ki je po nesreči ostal prikovan na invalidski voziček. Ne bi morala biti bolj različna. Lou je zadovoljna s svojim življenjem v majhni vasi, ima dolgoletnega fanta, a vseeno živi pri starših s katerimi se dobro razume. Will je nad življenjem močno razočaran in pogreša svoje staro življenje, ki je bilo polno popotovanj, pustolovščin in dogodivščin. Pripravljen je končati svoje trpljenje in si želi umreti, vendar mu hoče Lou to preprečiti.
Knjiga se prične z Willovo nesrečo in nadaljuje dve leti po tem. Večino knjige spremljamo skozi Louisine oči, samo nekaj za nekaj poglavij se POV spremeni in lahko zgodbo doživljamo preko Camille, Stephena in Katrine. V bistvu res ne razumem zakaj je pisateljica tem osebam namenila po eno poglavje. Res da jih v njem malo bolj spoznamo, ampak vseeno to ne vpliva dosti na sam potek zgodbe. Tudi povezati se nisem morala z njimi. Mogoče mi je bilo najlažje spremljati Camillino poglavje, v Stephena se sploh nisem morala vživeti, Katrine pa že prej nisem marala po tem pa še manj.
Kar se tiče zgodbe sem včasih pogrešala malo bolj poglobljeno pisanje. Včasih je pisateljica dogajanje kar odsekala in začela z novim odstavkom. Želela sem si več Lou in Willa in malo manj problemov okoli Louine družine in Patricka (ki mi je šel res pošteno na živce). Všeč bi mi bil tudi Willov POV, vendar je pisateljica razložila, da bi tako razkrila velik del zgodbe in potem konec ne bi bil smiseln.
Če na hitro komentiram glavno junakinjo Lou... Lou naj bi bila smešna in polna življenja, čeprav sem jo sama polovico časa dojemala kot živčno razvalino, ki obupno išče rešitev z Willa. Seveda sem se dostikrat ob njej tudi nasmejala, ampak mislim, da bi lahko njen karakter še izpopolnili.
Vem, da se bo to slišalo malo čudno, ampak sem za konec prav upala, da si Will ne bo premislil in bo vseeno hotel umreti. Res nisem želela še enega pocukranega, nerealističnega konca. Seveda je bilo žalostno, sploh pismo, ki ji ga je poslal v epilogu, vendar je bilo tako najbolje, drugače bi knjiga izgubila svoj čar.
V bistvu mi cela knjiga ni delovala kot ljubezenska zgodba, vse skupaj spominja na neko spodbudo oz. opomin, da moramo živeti življenje, izkoristiti vsako priložnost, delati to kar nas zares veseli preden se nam čas izteče in bomo obžalovali vse zamujene trenutke. To me niti ni tako motilo, čeprav sem glede na kritike in opise pričakovala več romance. Čeprav so mi ponavadi knjig boljše, mislim da tukaj ne bo tako. Glede na trailer se mi res dozdeva, da mi bo film bolj pri srcu. Pustimo se presenetiti :P
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Re: Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 19 feb 2016, 21:50


CLARITY
Knjiga avtorice, ki je še nisi brala


AVTORICA: Loretta Lost
SERIJA: Clarity #1
KATEGORIJA: NA
ŠTEVILO STRANI: 162
LINK: Goodreads, Bralnica

MNENJE:
Knjigo sem že nekaj časa imela na seznamu za branje, vendar sem se opogumila šele zdaj, ko sem videla, da je med brezplačnimi knjigami. Priznam, da sem bila zaradi tega malo skeptična, ampak me ni knjiga prav nič razočarala. Že v uvodu doživimo totalen preobrat, ko prijazen neznanec pomaga Helen, a jo v resnici zavede in jo posili. Zaradi tega se Helen preseli, si spremeni ime in popolnoma odtuji od družbe. Ko se bila v koči sredi ničesar me je začelo malo skrbeti, kaj za Boga se ji lahko tu zgodi, da ne bo knjiga totalen dolgčas. Potem se prikažeta Liam in Owen, zdravnika, ki želita, da se Helen priključi raziskavi. Sprva jima ne zaupa in ju odslovi, vendar Liam vztraja. Helen se vda in privoli k sodelovanju, če jo odpeljeta v New York k družini, saj se bo njena sestra Carmen poročila. Mislim, da sem do telefonskega pogovora med Carmen in Liamom mislila, da sta z Owenom prevaranta, ki jo hočeta pod pretvezo opehariti, saj sta bila preveč vsiljiva in ustrežljiva. Konec je takšen, da bi najraje še ti kričal skupaj z Helen in res komaj čakaš da lahko izveš nadaljevanje.
Helen mi je bila kot karakter zelo všeč in sem se z njo bolje poistovetila kot sem sprva pričakovala. Glede na to, da je slepa je v zgodbi vseeno dovolj opisov in detajlov, da si lahko predstavljamo dogajanje. Mogoče sem pogrešala malo zunanje opise oseb, ampak me to ni tako motilo, vseeno sem si lahko ustvarila svojo predstavo kako kdo izgleda (in ne vem zakaj me Helen tako močno spominja na Elizo Taylor). Upam tudi, da se bo v drugem delu razvil njen odnos z Liamom (zdaj, ko se mi dozdeva, da ni te bad guy haha).
Knjiga je izredno kratka in šele, ko se dogajanje dobro prične, se že konča. Mislim, da je avtorica eno knjigo razdelila na 3 dele samo zato, da bi lahko malo več zaslužila :/ Vseeno… Zgodba mi je bila všeč, lepo teče, na trenutke se tudi naglas nasmejiš, zato jo ocenim s štirimi zvezdicami in bom absolutno prebrala drugi del, saj ima ta knjiga tak cliffhanger, da enostavno hočeš prebrati več, upam samo, da me ne razočara.
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...

Uporabnikov avatar
Alayla
Human
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 07 feb 2015, 21:38

Re: Bralni izziv 2016 – Alayla

PrispevekNapisal/-a Alayla » 22 feb 2016, 20:40


CLARITY 2
Knjiga o tebi pomembni problematiki


AVTORICA: Loretta Lost
SERIJA: Clarity #2
KATEGORIJA: NA
ŠTEVILO STRANI: 154
LINK: Goodreads, Bralnica

MNENJE:
Dogajanje se nadaljuje takoj po prvem delu, kar mi je zelo všeč, saj ne maram, da pisatelji po cliffhangerjih čas kar prestavijo naprej in dogajanje ostane nerazloženo. Torej na začetku knjige se znajdemo v kopalnici kamor se je zaklenila Helen, ko je ugotovila, da se bo njena sestra poročila z moškim, ki jo je pred tremi leti posilil. Skuša preprečiti poroko, sestri celo prizna, da je Grayson posiljevalec, vendar Carmen to že ve in jo sploh noče poslušati do konca. Čeprav se noče poročiti z Graysonom, vztraja v svoji odločitvi, saj želi da bi imel njen otrok očeta in družino, ki ga podpira. Helen tega ne more dojeti, zato noče sodelovati na poroki. Grayson jo še naprej nadleguje in hoče, da bi se s Helen skrivoma dobivala, ko Carmen ne bi bilo v hiši. V drugem delu knjige se začne razvijati tudi Helenin odnos z Liamom. Skupaj sta mi res všeč in čutim, da se med njima res nekaj dogaja, vendar se še vedno ne morem otresti občutka, da je Liam v resnici zloben in pokvarjen, saj je včasih res predober ter reče in naredi točno tisto kar bi moral. Knjiga se konča še z enim cliffhangerjem, ki te skoraj prisili, da prebereš naslednjo knjigo. Moram priznati, da avtorica res zna pisati zaključke.
Knjiga mi je bila na splošno zelo všeč, vendar bi se dogajanje še dalo izpiliti – knjiga ima le nekaj več kot 150 strani, kjer lahko spet izpostavim, da me moti, da je več kot očitno ena knjiga razdeljena na več delov, da bi lahko pisateljica več zasužila.
Da pokomentiram še to, zakaj sem knjigo izbrala za knjigo z meni pomembno tematiko… V drugem delu je še bolj izrazito predstavljen problem posilstva. Deli se nekako na dve možni reakciji: ena je Carmenina in ena Helenina. Carmen Graysonovo dejanje opravičuje z boleznijo in mu še naprej dopušča da jo nadleguje. Verjame, da je včasih bolje malce potrpeti, čeprav s tem uničuje sama sebe. Na drugi strani imamo Heleno, ki je najprej zbežala in se pretvarjala, da se ni nič zgodilo. Kasneje ugotovi, da ni pravilno ravnala in ji je žal, da Graysona ni prijavila policiji, saj bi tako preprečila, da bi nadlegoval še druga dekleta. Preko juda ugotovi, da se mora s svojimi problemi spopasti ne pa zbežati stran in da mora za določene stvari pač prevzeti odgovornost, čeprav to ni najlažje storiti. Posredno lahko takšno reakcijo posplošimo tudi na vse ostale probleme v življenju. Če se bomo pretvarjali, da jih ni nas bodo skozi čas uničili, tudi če se bomo delali, da jih ni, ne bomo prišli nič bližje k rešitvi. Edina možna rešitev za premagovanje problemov je, da se konstruktivno spopademo z njimi in se aktivno trudimo, da bi situacijo izboljšali.
We believed we'd catch the rainbow, ride the wind to the sun, sail away on ships of wonder...


Vrni se na

Kdo je prisoten

Po forumu brska: Bing [Bot] in 2 gostov

cron