Bralni izziv 2016 - Timula

[Timula]

19) Knjiga z LGTB vsebino (3 točke): Stephen Chbosky, CHARLIEJEV SVET, Učila International 2014

Ocena: *****




Vsebina: Hoja po robu prepada ponuja edinstven pogled na življenje. Pride pa čas, ko spoznaš, kako je lajf videti s plesišča.
Vse od izida ta mladinski roman Stephena Chboskyja spremljajo pohvalne kritike in burne debate, v ZDA je postal kultno branje in bil več kot pol leta na prvem mestu lestvice najbolj prodajanih knjig New York Timesa. Po njem so posneli tudi uspešen film.
Charliejev svet je zgodba o potovanju po čudni poti skozi pokrajino srednje šole, ki je ne najdeš na zemljevidu, niti nima smerokazov. O svetu prvih zmenkov, družinskih dram, novih prijateljev, seksa, drog, in The Rocky Horror Picture Showa.
O tistih divjih, razburkanih in bridkih dneh, znanih kot odraščanje.

Mnenje: Pri tem izzivu res nisem vedela, katero knjigo vzeti v roke, saj mi ta tematika ni blizu (sprva sploh nisem vedela, kaj LGTB pomeni 
Nato sem na spletni strani http://siol.net/trendi/kultura/deset-kn ... ade-221676 našla deset knjig s to tematiko in najbolj me je pritegnila knjiga Charliejev svet.
Ta knjiga je res drugačna, ampak na čisto svoj način bralca vseeno pritegne k branju. Jaz se nekaj časa sploh nisem mogla opredeliti, ali mi je všeč ali ne, ampak sem se odločila, da mi je. Zakaj? Ker najstniške težave (alkohol, droge, prve ljubezni, seks, homoseksualne izkušnje, samomor …) opisuje skozi oči najstnika. Napisana je v prvi osebi in zato se lahko s Charliejem marsikdo poistoveti.
Ker sem to knjigo našla na seznamu knjig z LGTB vsebino, sem na začetku branja ves čas iskala ravno to – ali se bo Charlie zaljubil v učitelja angleščine Billa ali starejšega prijatelja Niča … v koga??? Na začetku kaže zanimanje za punce in zato me je zanimalo, kako bo preklopil na fante.
Charlie je čudak in to mu sestra tudi odkrito pove: »Čudak si, veš to? Vedno si bil čudak. Vsi to pravijo. Že od nekdaj." On pa to izjavo sprejme čisto hladno: »Trudim se, da ne bi bil.«
Homoseksualnost se pokaže med Ničem in najbolj priljubljenim fantom na šoli Bradom. A Brad to ljubezen skriva in hodi z navijačico Nancy – kako klišejsko, kako ameriško. Brad je navzven kul tip, na skrivaj pa se na golf igriščih in skritih kotičkih dobiva z Ničem (njegovo pravo ime je Patrick).
Ko Brad Patricka zapusti, Patrick celo poljublja Charlieja in ga jemlje s sabo v park, kjer se zbirajo homoseksualce, a Charlie mu poljube dovoli le zaradi prijateljstva, do Patricka pa nič ne čuti.
Ob priliki si bom ogledala tudi film, ki je bil posnet po tej knjigi.

[Timula]

20) Knjiga, po kateri so posneli serijo (2 točki): Max Allan Collins, CSI, Na kraju zločina: MESTO GREHA, Mladinska knjiga 2007


Ocena: *****




Vsebina: V Mestu greha je strast znova botrovala dvema umoroma. Gil Grissom s svojo ekipo raziskuje primer striptizete, ki je ljubosumni partner ni hotel več deliti z drugimi moškimi, ter nenadno izginotje odgovorne matere in gospodinje. Na prvi pogled je videti, kot da je zapustila moža, s katerim se ne razume več. A zaradi zvočnega posnetka, na katerem ji mož grozi, da jo bo razsekal, njena prijateljica v izginotje ne verjame.

Mnenje: Ker sem zelo rada gledala to nanizanko, si lahko osebe zelo natančno predstavljam in mislim, da nastopajoči dejansko zelo dobro ustrezajo opisom. Všeč mi je več umorov, prav tako so mi všeč opisi oseb, malo manj mi je všeč, da je bolj malo dogajanja.
Pri vsakem umoru imajo forenziki glavnega osumljenca in skušajo najti dokaze, da je storilec ravno on. Pobožnjakarsko Lynn naj bi razkosal njen mož, striptizeto Jenno pa njen zaročenec; dokazi proti njima se kopičijo, a na koncu se izkaže, da nista morila onadva.
Gledala sem veliko delov te nanizanko, a tega se ne spomnim.

[Timula]

21) Knjiga, ki ima v naslovu številko (2 točki): M.J. Arlidge, AN BAN PET PODGAN, Učila International 2015

Ocena: *****





Vsebina: Iz gozda se prikaže napol mrtvo dekle. Njena zgodba je neverjetna, ampak zdi se resnična.
Čez nekaj dni naletijo na še enega obupanega ubežnika – spet ista zgodba. Nekdo ugrablja po dve žrtvi, ju zapre v prostor brez izhoda in potem postavi pred strahotno izbiro: ubij ali umri.
Kaj bi izbrali: smrt ali življenje z zavedanjem, da ste morali za to nekoga ubiti?
Višja inšpektorica Helen Grace med vodenjem preiskave, v kateri skuša izslediti nevidno pošast, ugotovi, da ji bodo pot do nje mogoče pokazali preživeli – morilkine žive vizitke.
Če ji ne uspe, bo izgubljenih še več nedolžnih življenj …

Mnenje: Zelo zanimiva kriminalka, ki vsakega bralca postavi pred težko vprašanje; če bi bil ti na njihovem mestu, kaj bi izbral – bi ubijal ali umrl??? Psihološko zasnovan triler, z mnogimi zasuki in presenetljivimi dogodki, ki te vlečejo, da kar bereš in bereš.
Všeč mi je, da je tudi glavna preiskovalka osebno vpletena v dogajanje, v umore.
Nagnusno: ko sta Mark in Charlie jedla ličinke iz Markove rane na glavi.

Str. 48: »Tudi zanj starševstvo ni bilo enostavno – neskončni obredi kopanja, spanja, zgodbic, igric in vsega drugega – a bi dal vse na svetu, če bi lahko čas zavrtel nazaj.« Kljub temu, da gre za kriminalko, v kateri ponavadi ni solzavih delov, sem se ob tem stavku ustavila in zamislila – zelo jedrnato in resnično zajeto bistvo starševstva.

[Timula]

22) Izšla leta 2016 (3 točke): Nicholas Sparks, POGLEJ ME V SRCE, Učila International 2016

Ocena: *****




Vsebina: Colin Hancock se trudi, da ne bi zapravil druge priložnosti, ki jo je dobil. Obdobje nasilja in slabih odločitev je pustil za sabo, zaporna kazen pa mu še vedno grozi, toda odločen je, da ne skrene več s prave poti.

Maria Sanchez, prizadevna hči mehiških priseljencev, je podoba klasične zgodbe o uspehu. Temnolasa lepotica z diplomo iz prava in s službo v ugledni odvetniški pisarni ima na prvi pogled brezhibno kariero. Toda za sabo ima pretresljivo izkušnjo, zaradi katere se je bila primorana vrniti v domači kraj.

Naključno srečanje na cesti neke deževne noči spremeni tok tako Colinovega kot Marijinega življenja. Ko ljubezen nepričakovano udari mednju, si dovolita zamišljati, kakšna bi lahko bila njuna skupna prihodnost … dokler se ne začnejo pojavljati grozeči opomini na dogodke iz Marijine preteklosti.
Roman Poglej me v srce prekipeva od čustev in nas opominja, da se ljubezen včasih skuje v najtežjih časih … in da tistih ljudi, ki nas vidijo take, kot smo v resnici, ni vedno lahko prepoznati.

Mnenje: Prebrala sem skoraj vse Sparksove romane, ki so jih prevedli v slovenščino in vsak posebej me je navdušil. Vsi so polni ljubezni in upanja. Zato sem bila zelo vesela, ko sem videla na cobissu, da je izšel še en Sparksov roman. Pridno sem čakala, da sem prišla na vrsto, in imela sem srečo, da sem ga dobila ravno, ko sem se odpravljala na morje – idealno čtivo za na plažo!
Gre za tipično Sparksovo ljubezensko zgodbo; privlačita se dva, na videz povsem različna človeka, ki potrjujeta rek, da se nasprotja privlačijo. Ima pa ta ljubezenska zgodba tudi pridih detektivke; za razliko od ostalih Sparksovih romanov, je tu bolj poudarek na iskanju Marijinega zasledovalca kot na ljubezenski zgodbi med njo in Colinom. Zelo lepo se mi je zdelo, kako je cela Marijina družina stopila skupaj in poskrbela za to, da se je Marija počutila varno.
Zelo všeč sta mi tudi Colinova prijatelja Lily in Evan; Lily, Evanova zaročenka mi je všeč, ker se do Colina obnaša kot mama – je vsa zaščitniška in mu hoče na vsakem koraku pomagati. Tudi Evan je super, da prijatelju ves čas stoji ob strani.

[Timula]

23) Knjiga, v kateri je v glavni vlogi žival (3 točke): Nicholas Kalashnikoff, TOJON, Mladinska knjiga 1965

Ocena: *****





Vsebina: Tojon je zgodba o čudovitem lovskem psu iz daljne sibirske tundre, hkrati pa je to zgodba o njegovih gospodarjih in sosedih, zgodba o življenju v krajih, kjer je narava tako skopa in boj za obstanek tako oster, da zdrže v njem samo najmočnejši in najboljši. In če imaš pri tem srečo, da si vzgojiš pogumnega, bistrega in zvestega psa, potem ti je življenje v marsičem olajšano. A dobri psi so redkost in dosti dela in potrpljenja je treba, preden ga naučiš, da ti je v pomoč. Tunguz Guran, eden takih revežev v tundri, si nazadnje le vzgoji Tojona, da postaneta nerazdružljiva prijatelja. Pasji nagon in človeška bistrina si vsak trenutek priskočita na pomoč, da je poslej tudi življenje v sibirski tundri varnejše in složnejše. In še nekaj je pisatelja nagnilo k temu, da je povedal to zgodbo; sam jo je namreč izvedel na poti v pregnanstvo v Sibirijo, tako rekoč v smrt, kamor je bil pregnan pred carjem. In ravno zgodba o Tojonu in njegovih ljudeh mu je vlila novega upanja, da tudi na daljnem severu še ni vse izgubljeno, da mora človek le ohraniti notranjo moč in vero v življenje, pa lahko zmaga.

Mnenje: Ta izziv se mi je zdel izredno težek, saj me na začetku nobena knjiga s to vsebino ni pritegnila. Nato sem taščo prosila, naj mi iz svoje knjižne zakladnice poišče Belega očnjaka (bežno sem se spominjala, da sem to knjigo v osnovni šoli že brala). Namesto očnjaka pa je našla Tojona. Ni mi žal, saj tako lahko na svoj seznam prebranih knjig dodam eno novo.
Že sam začetek je obetaven, saj opisuje popotovanje po ruski pustinji, glavni junak pa je politični ujetnik na poti v izgnanstvo. Že takoj so me očarali nekateri lepi stavki, npr. str. 6: Kakor da gremo v svet brez ljudi. Naš kratek sprevod je bil kakor drobec iz pravljice.
Na poti se ustavijo pri Guranovi družini in »ujetnik« takoj opazi, da ima pes v družini častno mesto. Ker ga zanima, zakaj je tako, mu Guran obljubi pravljico. Sledi zgodba o tem, kako je Tojon prišel v družino in kako ga je Guran vzgojil v lovskega psa, hkrati pa je postal srce družine.
Knjiga mi je bila kljub začetni skepsi všeč, saj sem spoznala, kako pomembno vlogo lahko ima žival v družini. Ker sama nikoli nisem imela domače živali, te navezanosti nikoli nisem čisto razumela in skozi to knjigo mi je ta navezanost bolj jasna.
V knjigi sem naletela tudi na lep pregovor, ki se mi je vtisnil v spomin: Uspeh je kakor dragocena žival – ob pravem času moraš za njo.
Pa še en zelo lep odlomek s strani 88-89:
Novembra se v severni Sibiriji sonce le redko pokaže. V teh kratkih trenutkih se zasnežene poljane čudovito lesketajo. Tujcu se zdi tundra mrtvaško tiha. V resnici pa je zelo živa. A le vajene oči in ušesa odkrijejo življenje: tihe klice skritih živali, drobne gobčke, ki kukajo iz lukenj v deblih, veliko mrežo sledov, ki pripovedujejo čudovite zgodbe tistemu, ki jih zna brati.

[Timula]

24) Knjiga, ki jo je napisal moški (1 točka): Khaled Hosseini, TISOČ VELIČASTNIH SONC, Mladinska knjiga 2008

Ocena: *****





Vsebina: Avtor je pred nekaj leti udaril z romanom Tek za zmajem, v katerem pripoveduje intimno moško prijateljsko zgodbo o krivdi in odrešenju. Roman je postal mednarodna uspešnica, po njem so posneli tudi film.
Leta 2008 smo v slovenščino dobili prevod njegove druge knjige Tisoč veličastnih sonc. V njej avtor pripoveduje zgodbo o svoji domovini od leta 1974 do sedanjosti skozi oči dveh afganistanskih žensk različnih generacij.

Marjam in Lajla sta se rodili v različnih družinah. Marjam, ki je »produkt« poigravanja premožnega moškega s svojo služkinjo, njeno mamo, živi očarana s predstavo o svojem očetu. Zase si želi več – iti v šolo, se izobraževati. Tudi mula, ki jo poučuje, jo spodbuja pri tem, a mati njeno težnjo stalno zavrača.
Po samomoru matere jo oče komaj štirinajstletno poroči z Rašidom, čevljarjem iz Kabula. Ko se že zdi, da bo dobila svoj košček sreče, splavi otroka in ko režim Daoud Khana pade v roke komunistov, se v njuni hiši vse spremeni.

Lajla, druga junakinja, se rodi v času komunizma in tako uživa ugodnosti šolanja in svobode, ki je bila takrat mogoča za afganistanske ženske. A podobno kot pri Marjam, se tudi pri njej vmeša zamenjava političnega režima. Njene starše pokonča izstreljena raketa in zanjo ostaneta samo dve možnosti ali prostitucija ali poroka. Sprejme Rašidovo ponudbo in postane poleg Marjam njegova druga žena. Najprej med ženskama vlada napetost, a ju vse bolj fundamentalistični patriarhat usodno poveže in iz njega vodi le ena pot.

Mnenje: to knjigo sem že dlje časa želela prebrati, saj sem slišala same pozitivne kritike. In res – to je knjiga, ki ti ostane v spominu, te kot bralca ne pusti ravnodušnega.
V romanu je ogromno pretresljivih slik, ki te še dolgo spremljajo, in sploh ne vem, katera me je najbolj pretresla:
- nana, kako binglja z vrbe žalujke;
- ko Marjam reče svojemu očetu: »V zvezde sem te kovala!« predem vstopi na avtobus z možem, ki so ji ga vsilili, samo da so se je znebili;
- ko je Marjam splavila sredi kopališča …
Kako lahko človek sploh prenese toliko gorja in ga to ne zlomi???
Mene je bolj pritegnil prvi, Marjamin del, kot drugi, Lajlin.
Tudi konec je poskrbel za rosne oči, ko je Lajla šla v kolbo, kjer je kot otrok prebivala Marjam in kako je takoj začutila Marjaminega duha. Postali sta najboljši prijateljici, čeprav sta bili poročeni z istim moškim – ravno odpor in sovraštvo do njega sta ju združila.
Priporočam v branje vsem, ki je mogoče še niste brali!

P.S. Ostal mi je samo še en izziv – jupi!!! Sploh si nisem mislila, da mi bodo pravljice ostale za konec 

[Timula]

12) Pet najljubših pravljic iz otroštva (2 točki): DEKLICA Z VŽIGALICAMI, GOSJA PASTIRICA, PASTIRČEK, ZLATA PTICA, ŠTUDENT IN ŽELVA

Ocena: *****










To pa je mojih najljubših pet zbirk pravljic, ki mi jih je mama v otroštvu prebirala spet in spet in spet … Sama se sedaj čudim, ko moram določeno pravljico sinu prebrati najmanj desetkrat in si mislim, kako da mu ni dolgočasno poslušati ene in iste pravljice vedno znova in znova, a kot otrok sem bila sama ista. Še sedaj se spomnim, kako sem mamo prosila, naj mi spet prebere Študenta in želvo in naj nove knjige iz knjižnice pusti lepo na miru.
Pravi užitek mi je bil spet prijeti v roke te MOJE knjige in se spomniti trenutkov, ko sva se z mamo zvečer stisnili pod odejo in mi je mama brala, kasneje pa sem iste pravljice jaz brala njej. Sedaj sem jaz te pravljice prebrala svojemu sinu, ki se je sprva zmrdoval, saj naslovnice niso bile ravno po njegovem okusu, a nato je tudi on padel v zgodbe in je poslušal tiho kot miška.
Najbolj se mi je v spomin vtisnila vietnamska pravljica Študent in želva. Govori o revnem študentu, ki je želvo rešil pred požrešnimi ribiči. Ta želva se je kasneje spremenila v zalo deklico, ki je skrbela za njegov dom in mu kuhala. A ker sta bila vsak iz svojega sveta, se je njuna ljubezen žalostno končala. Najbolj pa so mi v spominu ostali verzi: »V valove rečne dan za dnem strmim, ljubezni davne si nazaj želim. Takrat uzrl sem njo, jo k sebi vzel, jo smrti, ki grozila je, otel …
Zelo rada pa sem prisluhnila tudi Grimmovim pravljicam, in to vsem po vrsti. Najbolj mi je bila všeč Gosja pastirica pri studencu, predvsem zaradi dejstva, ker je deklica namesto solz jokala bisere – to se mi je takrat zdelo nemogoče!?
Zelo dobro se spominjam tudi Andersenove Deklice z vžigalicami. Mamo sem venomer prosila, naj mi prebira to pravljico, čeprav sem na koncu vedno jokala.
Tudi Slovenske ljudske pravljice so že zelo zguljene zaradi nenehnega branja. Pastirček mi je bil všeč zaradi ilustracij – kako lepe so tri zale deklice z zlatimi lasmi! Čeprav sem poznala konec, sem vedno, ko sem jo brala, upala, da se pastirček ne bo obrnil in tako ustavil živali, ki so se vzpenjale iz vode. A pastirček se je obrnil – pa nič zato! Bil je vseeno vesel, da je dobil toliko živali, kot jih je – kdor z majhnim ni zadovoljen, velikega vreden ni.
In nenazadnje je tu Zlata ptica – prav tako pravljica, ki se je nisem nikoli naveličala. Imela sem tudi kaseto, ki sem jo poslušala pred spanjem.

Tako … pa je bralni izziv 2016 pri kraju. Čeprav sem pravljice prebrala že pred časom (vedno, ko sva bila s sinom na obisku pri babici, sem na plan potegnila kakšno staro knjigo in se lotila branja, sin pa je z veseljem prisluhnil), sem šele zdaj našla čas te knjige tudi zapisati – skoraj prepozno. Že sedaj se veselim bralnega izziva 2017!