Bralni izziv 2016 - Morrigan

[Morrigan]

Seznam nalog:

1) Knjiga, kjer glavni junak ni belec (3 točke)
2) Knjiga, ki ima v naslovu barvo (2 točki)
3) Knjiga, ki si jo prebral/a v enem dnevu(3 točke)
4) Knjiga, ki jo je napisala ženska (1 točka)
5) Knjiga avtorja, ki ga še nisi bral/a (2 točki)

6) Knjiga, ki ima v naslovu številko (2 točki)
7) Knjiga, ki je izšla na leto tvojega rojstva (3 točke)
8) Mladinska knjiga (2 točki)
9) Knjiga, ki jo je napisal slovenski avtor (3 točke)
10) Knjiga, ki jo je napisal moški(1 točka)

11) Knjiga, ki jo drugi bralci kritizirajo(3 točke)
12) Pet najljubših pravljic iz otroštva (2 točki)
13)Po lastni izbiri (1 točka)
14) Zgodovinski roman (2 točki)
15) Knjiga z LGTB vsebino (3 točke)

16) Knjiga, ki vsebuje ljubezenski trikotnik(1 točka)
17) Knjiga iz strokovnega področja (3 točke)
18) Knjiga, po kateri so posneli serijo (2 točki)
19) Knjiga, v kateri je v glavni vlogi žival (3 točke)
20) Knjiga, ki se dogaja v prihodnosti(2 točki)

21) Knjiga, v kateri je v glavni vlogi pevec (2 točki)
22) Po priporočilu tvojega sorodnika (1 točka)
23) Izšla leta 2016(3 točke)
24) Knjiga o mitu ali legendi (2 točki)
25) Knjiga o tebi pomembni problematiki(3 točke)

[Morrigan]

20) Knjiga, ki se dogaja v prihodnosti (2 točki)


AVTOR: S. A. McAuley
NASLOV: One Breath One Bullet (The Borders War #1)
KATEGORIJA: M/M, dystopia
LINK: Goodreads
OCENA:

One Breath, One Bullet je preurejena, podaljšana različica originala z istim naslovom. Pred izidom zadnjih dveh knjig v zbirki The Borders War se je pisateljica odločila, da prve tri knjige preoblikuje in ponovno izda. Največ sprememb je vidnih ravno v prvi knjigi. Pa da najprej povem, o čem se zbirka The Borders War sploh gre. Smo petsto let v prihodnosti, na svetu že več stoletij divja vojna. Na oblasti je 5 držav, vse so med seboj v vojni, knjige in papir so že dolgo prepovedani, vse informacije so na voljo le v elektronski obliki, vendar je že pred časom skupaina pripadnikov The Nationalists izbrisala vso svetovno znanje, ki je bilo shranjeno na strežnikih, z namenom, da se človeštvo začne od začetka, brez zgodovine. Preporod človeštva. Ampak v ozadju bojev med državami, vihra še ena vojna in sicer vojna treh ideologij. Na eni strani imamo že omenjene nacionaliste, vendar ti nimajo prave moči. Pomembnejši sta Opposition, pripadniki višjega sloja, katerih glavna želja sta imeti oblast nad ljudi in živeti v luksuzu in na drugi strani je Revolution, ki želi moč vrniti ljudem. Vse tri skupine si želijo najti infochip, edino stvar, ki naj bi vsebovala informacije o zgodovini sveta. Nacionalisti zato, da še to uničijo, nasprotniki zato, da si znanje prisvojijo zase in revolucionisti zato, da izobrazijo ljudi. V tem svetu živi Merq, iz države, ki je nasledila ZDA, vojak, ki se uri že od malih nog. Na drugi strani je pripadnik sovražne vojske z imenom Armise. Dva vojaka, ki sta si podobna v toliko stvareh a v ravno toliko stvareh različna, sovražnika, a vendar nekaj ju ves čas vleče skupaj.
To je ena mojih najljubših zbirk, komaj sem čakala na nove verzije in seveda na nadaljevanja, ki izidejo tekom tega meseca. Všeč mi je svet, ki ga je pisateljica ustvarila, všeč mi je rast glavnega junaka, ki se zgodi skozi knjige, všeč mi je odnos med Armisom in Merqom. To je ena tistih zbirk, kjer je težko ocenjevati posamezne knjige. Ker njihovo vrednost spoznaš šele, ko prebereš več knjig. Prva knjiga predstavlja neko platformo, na kateri so zgrajena nadaljevanja in ne moreš razumeti njene vrednosti, če ne prebereš nadaljevanj. Sploh se mi zdi to opazno pri glavnem junaku, pri katerem bralec že v prvi knjigi opazi njegove omejenosti in napake, ki jih sam ne vidi, vendar skozi knjige ga dogodki prisilijo do tega, da te napake spozna.
Nova različica prvega dela se najbolj razlikuje od stare po tem, da se je spremenil timeline. Sedaj izvemo Merqovo in Armisovo zgodbo kronološko, vse pomembne dogodke, ki so ju pripeljali do noči pred začetkom olimpijskih iger, ki so naznanile pravi konec The Borders War. V prejšnjih verzijah smo imeli flashbacks, preteklost smo izvedeli vmes, nekaj v prvi, nekaj v drugi in nekaj v tretji knjigi, odvisno od tega za kateri del sedanjosti je bil določen spomin relevanten. Težko se odločim ali mi je kronološko pripovedovanje preteklosti bolj všeč od flashbackov. Po eni strani bo novim bralcem bolj razumljivo že na začetku kaj se je dogajalo, kako je sploh možna zveza med dvema sovražnikoma, ampak po drugi strani pa morda ne bodo opazili oziroma se spomnili, kateri spomin je relevanten za kateri dogodek v sedanjosti. Ker namreč ravno ta povezava med dogodki v preteklosti s tem kar se dogaja v sedanjosti, je ena izmed stvari, ki je meni najbolj všeč pri tej knjigi.
Druga velika sprememba v novi različici prvega dela je veliko bolj razumljiva in nekomplicirano povedana zgodba o Merqu - kdo je on, kaj on dela, na čigavi strani v vojni sploh je. Ali je pripadnik opozicije ali revolucije in kaj točno (in predvsem kako in zakaj) se je dogajalo na otvoritvi olimpijskih iger. V novi različici dobiš, če pozorno bereš, veliko namigov, medtem, ko je bilo v originalu vse skupaj (še) bolj zakomplicirano in si zadevo "poštekal" šele po večkratnem branju.
Tretja sprememba pa je dodatek scene Armisovega POV. Izvemo kako je prišlo do njegove ključne odločitve, tiste, ki je najbolj vplivala na Merqov in Armisov odnos, ne da bi se Merq tega zavedal več kot eno desetletje. Všeč mi je, da je pisateljica izbrala ta dogodek, vendar bi si želela še večji vpogled v to, zakaj se je odločit kot se je. Ampak mislim, da si takrat še sam ni upal priznat vseh razlogov, mislim, da nas to čaka šele v tretji knjigi. Komaj čakam!

[Morrigan]

4) Knjiga, ki jo je napisala ženska (1 točka)


AVTOR: S. A. McAuley
NASLOV: The Dominant Predator (The Borders War #2)
KATEGORIJA: M/M, dystopia
LINK: Goodreads
OCENA:

Vsi tisti, ki niste prebrali prvega dela serije The Borders War, ne nadaljujte z branjem mojega reviewa, ker bo vseboval spoilerje za prvo knjigo in se raje odpravite brat One Breath, One Bullet! Vsem ostalim pa - drugi del je še boljši od prvega!!! Vam takoj povem zakaj:

Drugi del ni preveč različen od originalne verzije. Pa saj ne rabi bit, ker je bil že original popoln. Prvi del se konča z Armisovim priznanjem, da je izdal svojo državo in je Merqov zaveznik že 12 let. Merq ustreli voditelja opozicije in Armis Merqu reši življenje. Drugi del se nadaljuje točno tam, kjer se je prvi del končal, Merq in Armise se transportirata v predsednikov bunker. The Borders war se je začela, Merq pa se mora odločiti ali bo zaupal svojemu (nekdanjemu) sovražniku.
Pri tem delu mi je najbolj všeč kako se Merqov lik razvije. To je še bolj razvidno v nadaljevanju, ampak všeč mi je, da v tem delu začne razmišljat. Kaj mislim s tem? Merq je vojak, ki se je uril že od otroštva. In med sprejemljive metode urjenja je sodilo tudi fizično in psihološko mučenje. Njegova glavna naloga je bila undercover operacija, kot navidezni član Opozicije, njegov glavni cilj je bila smrt premiera in ponovni začetek The Borders War, ne glede na to, da bi zagotovo izgubil življenje. Če ga ne bi rešil Armise. Torej, Merq ni nikoli dvomil ukazom predsednika in se ni nikoli spraševal ali so njegove metode in njihovo opravičevanje pravilni. Vendar v The Dominant Predator (končno) ugotovi, da ni vse črno belo. Pomembno se mi zdi, da se končno začne spraševati o tem ali je bil njegov strel in obuditev vojne res tisto kar potrebujejo prebivalci, ki že tako živijo v revščini. To, da je potrebno ponovno začeti vojno in da mora biti resnično prelita kri, da se bo lahko moč vrnila v roke državljanov, mi je bilo najtežje razumeti že v prvi knjigi. "I’d allowed myself to be coaxed up the mountainous belief system of the Revolution without looking around first to see if there was a different way—perhaps an easier way?—to get to the same spot. Then I’d willingly jumped, falling, careening into the narrative built by the Revolution. And while their version of events was more accurate than what the Opposition attempted to portray, I should have been smart enough to see that no one source could provide all the intel I needed." Pomembno se mi zdi, da je tudi Merq začel dvomiti o pravilnosti tega, da je ponovni začetek vojne edina pot do osvoboditve državljanov. Sploh pa se mi zdi to izjemno aktualna tema, še posebej v luči obletnice začetka arabske pomladi, kjer se je izkazalo, da sama revolucija ni dovolj. Potrebne so delujoče državne institucije in sistem, v nasprotnem primeru je vstaja del problema in ne rešitve. "“A knife, a bullet and a rope—all items that can be used to kill. To take life. And yet they are our only weapons against tyranny and for freedom.” I crossed my arms and took a step back. “They’re not our only weapons,” I said with surety."
Merq se prav tako začne zavedati, da je preveč potlačil čustva v preteklosti. Končno začne čutiti. "I didn’t do the escapism thing. Couldn’t buy into a mindset that sought out a way to dull the senses. Shit, and maybe—I realized with sickening certainty—that was because I was shutting myself off to all the emotions normal citizens felt. What the fuck was I doing to myself? It was infinitely easier not to think. Not to feel. Not to question the narrative that propelled my existence to an unseen—but likely bloody and martyred—ending. I was a soldier. That should have been enough. But since Armise had appeared in my life, I’d been steadily slipping away from that as my primary identity."
In Armise - moram se še malo navdušit nad njim. Mislim, da se vsak bralec zaljubi v njega. Ker beremo knjigo iz Merqovega POV smo omejeni z njegovim dojemanjem in razumevanjem sveta (tako glede dogajanja in glede Armisa). Vse kar Armise počne je eno veliko dokazovanje ljubezni, čeprav Merq tega ne dojame. Ravno pri Armisu je očitno kako Merq ne razume čustev drugih ljudi. Armise za razliko od Merq ve kdo je. Kot pravi sam “My skill with a rifle does not define me.” Prav tako je veliko bolj "in control" kot je Merq in mu je nadzor in svoboda, da se lahko sam odloča kaj počne zelo pomemben. "I couldn’t find fault in that. Merq’s avoidance of the passage or marking of time was one of the things that intrigued me most about him. I, in comparison, grasped on to time as my foundation. It was constant, unchanging. The past was completed—cataloged and accessible—while the future was always one second ahead of me. How I used the second I lived in was completely within my control." Res so mi všeč dodatne scene na koncu in dejansko bi bila navdušena, če bi pisateljica sledila mnogim drugim, ki so naknadno izdali isto zgodbo z drugega POV. Ker pri tej zbirki, bi (za razliko od mnogih!) imela dejansko kaj za povedat.

[Morrigan]

6) Knjiga, ki ima v naslovu številko (2 točki)


AVTOR: S. A. McAuley
NASLOV: Falling, One by One (The Borders War #4)
KATEGORIJA: M/M, dystopia
LINK: Goodreads
OCENA:

Ponovno opozarjam vse, da ne brati mojega reviewa, če niste prebrale prvih treh knjig v zbirki in da pojdite namesto mojega reviewa raje brati One Breath, One Bullet!

Na to knjigo sem čakala skoraj dve leti. Še zdaj se spomnim kako sem sredi noči maja 2013 brala tretjo knjigo v zbirki pred Burger Kingom na münchenski železniški postaji. Zanimivo kako nekatere stvari ostanejo s tabo, sploh ker se za večino knjig res ne spomnim kje sem jih brala. Četrti del naj bi izšeč avgusta 2013, ampak se je na žalost datum močno zavlekel. No, zdaj je kar je in končno se je čakanje končalo. V tem trenutku sem vesela, ker je na koncu tak velik cliffhanger, da niti slučajno ne bi mogla trpeti več kot en teden do zadnje knjige. Perfekcija te zbirke se nadaljuje. Če je v tretjem delu Merq trpel, ker je mislil, da ga je Armise izdal in zapustil, mora v tem delu se naučiti mu ponovno zaupati. Armise pa mora ugotoviti koliko bo še naredil za Merqa preden se bo vdal in nehal verjeti, da ga bo Merq kdaj ljubil. Najbolj mi je bilo všeč poglavje v Mongoliji. Merq in Armise sta končno našla (vsaj za kratek čas) mir, ki sta ga iskala. Merq je proti koncu knjige še korak bližje k temu, da popolnoma odkrije svoja čustva (predvsem sam sebi). Res mi je zanimivo to kako njegovo razumevanje čustev in tega kaj sploh je ljubezen in da ima njegovo življenje vrednost poteka počasi skozi vse knjige. No, pa saj ni drugega za pričakovati od človeka, ki se je od malega uril za ubijalca, ki je odraščal brez staršev in ugotovil, da je bilo elo njegovo rojstvo namenjeno Revoluciji.

""Both of our paths are a death sentence" I said. "As it is for everyone else. We don`t escape that fate. I simply don`t want to go to my end and be disposable.""

"But for the first time, ever, between Armise and me there was an opening for - what exactly? Understanding? Emphaty? No. Even more frightening... there was hope for us. That when we died it would be with each other instead of against."

"Love is a nice idea in a time and place where nice doesn`t exist. But when you say it I thing maybe I`m wrong. Maybe I`ve been ignorant and unaware all along."

"Love is more than trust and loyalty, Merq. It is hurt. If you don`r have a vested stake then it doesn`t hurt."

[Morrigan]

13) Po lastni izbiri (1 točka)


AVTOR: S. A. McAuley
NASLOV: The Strength of the Rising Sun (The Borders War #5)
KATEGORIJA: M/M, dystopia
LINK: Goodreads
OCENA:

Takšen mora biti popoln zaključek tako dobre zbirke - epski! Do zadnje strani (z Merqovega POV) me je bilo strah kaj se bo zgodilo. V knjigi se Merq dokončno zave, da je Armise njegova izbira. In ne vojna in ne Revolucija, ampak Armise. To se mi je zdelo pomembno, ker je Armise to izbiro naredil že pred 15 leti. No, ja, Merq je pač počasen. Rast njegove osebnosti je bila res občutna v vseh petih knjigah. In Merq ugotovi, da si mora Armisa zaslužit, Armise pa mora ugotoviti ali je še vredno čakat na Merqa. In končno sta se pogovorila, Merq je dokončno dojel in mu povedal svoja čustva. To smo čakali vseh pet knjig . Najbolj mi je bil všeč del, kjer Merq Armisu pokaže spomine. Ta del mi je bil sploh fenomenalno izpeljan, krog preteklosti in sedanjosti je bil zaključen. In zadnji del, sam zaključek - nimam besed! Z odprtimi usti (in solznimi očmi) sem brala, res me je navdušil! Poleg same zgodbe, mi je bil všeč (tako kot že od prve knjige) tudi world building. Vprašanje o znanju, ki je bilo izgubljeno, je končno dobilo odgovor zakaj. Če sem še na začetku bila prepričana, da je inofochip z vsemi informacijami najpomembnejša stvari, saj je za ljudi pomembna zgodovina, se strinjam s Chen, ko pravi ""But maybe... maybe knowledge is something we have to work for to truly apprechiate"."

Na koncu pa ne morem mimo Author`s note, kjer mi je bil najbolj všeč del s pomembnim sporočilom. Sam Mcauley pravi "The Borders War wasn’t written as a political statement, but dystopia is a genre that lends itself to examining our current environment in a new light. I realize some overlap of present political instability will be unavoidable, but there was only one statement that I purposefully sought out to explore. The word “gay” or mention of any sexual orientation is absent from The Borders War. The entire series. From the beginning I wanted to build this world that was falling apart, destroying itself, and yet the gender of the person you slept with or fell in love with had no impact on how you were perceived. Just a hint of utopia in a dystopic world."

Kaj naj še dodam? Samo to, da se izjemno veselim spin-offs s Simionom, Neveedom in ostalimi stranskimi junaki, ki so bili še dodatek k tej odlični seriji.

"I`ll see you on whatever flip side we end up on."

[Morrigan]

23) Izšla leta 2016 (3 točke)


AVTOR: C.S. Pacat
NASLOV: Kings Rising (Captive Prince #3)
KATEGORIJA: M/M, fantasy
LINK: Goodreads
OCENA:

Še ta druga zbirka, ki je med mojimi najljubšimi in se je na začetku tega leta končala. Milijon teorij sem imela o tem kako se bo končalo! No, nekatere spletke sem uganla, nekatere ne. Vsega tako ali tako ne moreš uganit, zgodba je preveč kompleksna. Na primer, pričakovala sem veliko bitko, ki pa je sicer bila, ampak ne takšna kot sem si jo predstavljala. Morala bi vedeti po vsem kar sem že prebrala, da bitka ne bo potekala z meči, temveč z jezikom. Damen se je to že naučil, jaz pa očitno ne.
Resnično sem navdušena nad vsem - nad zgodbo od prve besede, do zadnje. To je definitivno zbirka, ki jo moraš brati večkrat. Sploh prvo knjigo, ki jo bralec niti slučajno ne more razumeti po prvem branju in če po njej neha, sploh ne ve o čem se je zgodba sploh šla. Lepota teh knjig je ravno v tem, da si omejen s tem kar ve Damen - omejen si z informacijami, ki jih ima in hkrati tudi z njegovim razumevanjem sveta. Damen je po naravi zaupljiv in direkten - ne pomisli, da so v njegovi bližini ljudje, ki so ga pripravljeni izdati in ker sam nima dvojnih ali trojnih namenov in ker ni zahrbten, tega tudi ne pričakuje od drugih. Zato ti kot bralcu, ki živi v njegovi glavi ni jasno kaj se v resnici dogaja, ne poznaš ne dejanj drugih oseb, ne njihovih namenov, ne njihovega razumevanja dogajanj iz preteklosti. Šele po koncu druge knjige se ti začne svitat, po tretji pa resnično izveš vse.
Všeč mi je tudi kako sta se Laurent in Damen razvila. Oba princa sta kot dve plati istega kovanca. Njuni življenjski zgodbi sta si podobni in brez dvoma povezani, vendar sta si kot osebi popolnoma različna. Oba se razvijeta in ogromno naučita drug od drugega. Damen se je naučil načrtovanja in zvitega razmišljanja, Laurent pa tega, da obstajajo tudi pošteni in zvesti ljudje. Tudi sam konec je pokazal simetrijo njunega življenja in res ne vem kako to, da tega nisem pričakovala. No, pa saj je boljše biti pozitivno presenečen. "Death and life, past and future, Akielos and Vere."

Pričakovala sem sicer nek epilog, ki pa ga še dobimo v obliki kratke zgodbe. Tudi, če bi nastala še ena knjiga, me ne bi motilo (itak! ), ampak ne samo zato, ker se ne želim posloviti od njiju, ampak zato, ker vem, da ima C.S. Pacat še veliko za povedat.

Trenutno se mi zdi, da ne vem kaj bi lahko bilo še boljše od zadnjih dveh knjig, ki sem jih opisala za zadnja dva bralna izziva. Najbrž bo še trajalo, preden pridem do nove zbirke ali knjige, ki me bo spet tako prevzela.

[Morrigan]

14) Zgodovinski roman (2 točki)


AVTOR: Mary Renault
NASLOV: Fire from Heaven (Alexander the Great #1)
KATEGORIJA: historical fiction, M/M
LINK: Goodreads
OCENA:

Zgodba govori o otroštvu Aleksandra Velikega in njegovem odraščanju, vse do smrti njegovega očeta kralja Filipa. Pred to knjigo sem brala knjigo The Legacy of Kings, ki jo je napisala Eleanor Herman in govori o isti vsebini, vendar na popolnoma drugačen način. Legacy ima namreč fantazijske elemente, vključene so še nove, izmišljene osebe in je veliko lažja za branje tako iz vidika razumevanja zgodbe, kot samega jezika (tipična YA). Fire from Heaven je napisana veliko bolj realistično, veliko bolj kompleksno, opisuje življenje Aleksandra s strani različnih pripovedovalcev, med njimi pa ni neke prave ločnice, za razliko od Legacy, kjer je pripovedovanje različnih oseb ločeno s poglavji. Pravega poročanja iz Aleksandrovega časa ni, zato obstaja veliko neznank o njegovem življenju, tega pa se zaveda tudi pisateljica, kot pojasni tudi na koncu knjige. Zanimivo se mi je zdelo opisovanje njihovega vsakdanjega življenja in samih navad in pa čaščenje bogov. Vse se mi je zdelo zelo realistično, ker pa nisem zgodovinarka, ne vem ali so zgodovinski podatki pravi. Prebrala sem nekaj komentarjev drugih bralcev in mnenja so bila pozitivna. V knjigi je opisana ljubezen med Aleksandrom in njegovim prijateljem Hephaestionom in ju primerja z ljubeznijo Ahila in Patroklesa. Ker sem za Hephaestiona prvič slišala (oziroma se sploh ne spomnim ali smo ga omenjali pri zgodovini in se mi zdi nenavadno da ga ne bi, glede na to, da je bil Aleksandrov general in najtesnejši prijatelj), me je seveda zanimalo ali je to fikcija ali temelji na nekih zgodovinskih dejstvih. Mnenja zgodovinarjev so očitno različna, vendar naj bi Aristotel rekel, da sta ena duša v dveh telesih in znana zgodba o tem ko sta skupaj obiskala zajeto perzijsko kraljevo družino, je perzijska kraljica Hephaestiona zamenjala za Aleksandra, saj je bil višji in bolj impozanten. Ko je ugotovila svojo napako in bila osramočena, ji je Aleksander odgovoril, da se ni zmotila in da je tudi on Aleksander. Kakorkoli že, očitno je, da je bil Hephaestion Aleksandrov najbližji prijatelj, njegov zaupnik, njuna ljubezen pa je v knjigi opisana zelo diskretno in jaz ji verjamem. Sploh mi je zanimivo, da je M/M romanca vključena, ker je bila knjiga prvič izdana že leta 1969. Nisem še prepričana ali bom nadaljevala z branjem zgodbe. Kolikor razumem iz opisa in komentarjev bralcev, zgodbo pripoveduje evnuh Bagoas, ki naj bi postal ljubimec Aleksandra. Hephaestiona menda ni veliko v knjigi in prav tako nismo vključeni v Aleksandrova vojaška osvajanja. Prav tako dvomim, da mi bo Bagoas všeč, čeprav sodeč po komentarjih bralcev, to morda ni namen. Mary Renault naj bi v drugem delu odlično predstavila omejenost prvoosebnega branja, kjer smo omejeni z vedenjem ene osebe, vendar se bralec te omejenosti lahko zave in jo preseže. Morda pa je že to razlog, da primem v roke nadaljevanje.

"He is like the great, the famous ones; like Lais or Rhodope or Theodotis they tell tales of in those old days. They don`t live for love, you know; but they live upon it. I can tell you, I have seen, they, they are the very blood of his body, all those men who he knows would run after him through fire. If ever the day comes when they will followw him no longer, it will be the same with him as with some great hetira when the lovers leave her door and she puts away the mirror. He will begin to die."

[Morrigan]

Knjiga avtorja, ki ga še nisi bral/a (2 točki)


AVTOR: Tal Bauer
NASLOV: Enemies of the State (The Executive Office #1)
KATEGORIJA: M/M, contemporary
LINK: Goodreads
OCENA:

Knjiga mi je bila bolj všeč, kot sem si mislila da mi bo. Po nekaj odličnih knjigah pač pričakuješ, da trend ne more trajati. Všeč mi je stil pisanja, v živo sem si predstavljala vso dogajanje. Sploh druga polovica knjige me je spomnila na gledanje akcijskih filmov, še posebej Olympus has fallen z Gerardom Butlerjem in Aaronom Eckhartom v glavnih vlogah, saj je vsebina filma malo podobna knjigi, pa čeprav v njem ni romance med glavnima junakoma. Gerarda in Aarona sem si zlahka predstavljala kot Ethana in Jacka. Še bolj kot druga, akcijska polovica knjige pa mi je bila všeč prva, kjer se počasi razvija prijateljstvo med tajnim agentom in predsednikom. Res se mi zdi, da je pisatelj zelo dobro zadel nasprotujoča čustva Ethana – na eni strani spoštovanje, navezanost, prijateljstvo in kasneje ljubezen, ki jih je začel čutiti do svojega varovanca in na drugi strani dolžnost. In scena z biljardom, ko je končno priznal svoja čustva – odlično! Všeč mi je bilo tudi ozadje, kako si je pisatelj zamislil zunanjepolitično dogajanje v svetu. (Žal) je zelo realistično – zlahka si je v današnjem času predstavljati teroristične napade, upam pa da je tudi v resnici možno sodelovanje med velesilami, kot je opisano v knjigi. Ruski predsednik mi je bil pa najbolj všeč. Se že veselim nadaljevanj!

[Morrigan]

8) Mladinska knjiga (2 točki)

AVTOR: Cassandra Clare
NASLOV: Lady Midnight (The Dark Artifices #1)
KATEGORIJA: YA, fantasy
LINK: Goodreads
OCENA:

Knjige sem se lotila z mešanimi občutki. Po eni strani mi gre Cassandrin trud, da iz Shadowhunterjev iztisne vse kar se da iztisniti (in tudi bralcev, da ne bo pomote) na živce, po drugi strani pa ne morem, da ne bi bila vesela, da sem ponovno v njenem svetu, ki se tako lahko z vsako dodatno knjigo razširi. In ravno to mi je bilo res všeč - svet se je razširil. Izvedeli smo tako nove, dodatne stvari tako glede Downworlderjev - če samo omenim obstoj Shadow marketa že v prologu in Unseelie courta in njegovega kralja v prvem poglavju, kot glede kulture Shadowhunterjev s tem ko smo vidli kako Shadowhunterji odraščajo in kaj se učijo. In Cassie je KONČNO uspelo ustvariti glavnega junaka, ki NI kopija Jacea! Bravo! Sama zgodba mi je bila zanimiva in verjetno vsi, ki me poznate, si lahko mislite, da sta me najbolj zanimala Mark in Kieran. Glavna junaka sta mi bila sicer zanimiva, ampak njuna ljubezenska zgodba me sploh ni - in me še vedno ne - zanimala. Prepovedana ljubezen je kot glavna tematika po mojem postala passe, ko je bila do konca povedana zgodba o Clary in Jaceu. Tega pač ne more ponoviti in mi je prav žal, ampak ves zaplet s parabataii in posledicami tega kar se zgodi, ko se zaljubita, mi je bil nezanimiv in popolnoma predvidljiv. In bodoči ljubezenski trikotnik me ne zanima niti malo! Tudi to smo že dali skozi s Clary, Jaceom in Simonom.
Od tu naprej so spoilerji zato ne brati, če želite knjigo prebrati:
Prav tako sem bila malo razočarana glede big bad guya. Všeč mi je bil razlog zakaj to počne in njegovo spletkarjenje mi je bilo zanimivo, ampak sem bila razočarana glede tega kdo je big bad guy. Upam, da nadaljevanje zgodbe ne bo ponovitev zgodbe iz TMI glede na to, da njegove trupla niso našli. Kar me je pa najbolj zmotlo so pa dvojna merila, ki jih imajo Shadowhunterji glede tega kar smejo početi oni in kar smejo početi Downworlderji. Vsi so bili zgroženi nad izdajo Malcoma, saj so bili prepričani, da jih ima rad in niso mogli verjeti, da bi poškodoval malega bratca. Po drugi strani se pa sprašujem kako so lahko sami (s tem mislim seveda predvsem Juliana, ampak poleg njega pa vse, ki so molčali, vključno z Jaceom in Clary za katero btw še posebej ne morem verjeti, da bi to naredila) storili podobno (sicer na nižjem nivoju, ampak vseeno) z vampirjem, ko so ga obtožili, da skuša zasvojiti ljudi s picami. Ja, ja, sej vem da je smešno, sam v bistvu ni. To se mi zdi narobe, ne samo zato, ker naj bi bil prijatelj njihovega strica (in kolikor sem razumela njegov edini prijatelj), temveč tudi kako lahko to narediš komurkoli. In ne zdi se mi ok, da se to ni zdelo nobenem narobe! Mislim, da samo zaradi tega, ker je Downworlder. Diskriminacije pač ne prenesem tudi če gre za diskriminacijo fantazijskih bitij in močno upam, da bo to temo Cassie načela v naslednji knjigi in da je ta prizor storila namenoma, da se glavni junaki iz tega nekaj naučijo. V nasprotnem primeru bo moje slabo/slabše mnenje o glavnih junakih ostalo.

Nadaljevanje bom prebrala, ker mi je všeč zadnji twist v zgodbi (no zadnja twista) na koncu in ker me zanima kaj se bo zgodilo z Markom (in Kiearnom seveda - ne verjamem, da smo končali z njim! )
in ker upam, da bomo več izvedeli o vilah in da se bo kaj razvilo s Cold Peaceom - želim si, da bi se svet še bolj razvil.

[Morrigan]

3) Knjiga, ki si jo prebral/a v enem dnevu (3 točke)


AVTOR: Mary Calmes
NASLOV: Lay It Down
KATEGORIJA: M/M
LINK: Goodreads
OCENA:

To je ena najbolj neumnih knjig kar sem jih kdaj prebrala. Res, ne morem verjet, da je za takšno knjigo možno, da jo neka založba dejansko izda medtem ko je tako veliko dobrih knjig in avtorjev, ki ne najdejo založnika. Če vas zanima ta absurdnost, berite naprej. Sicer je cel post poln spoilerjev, ampak verjemite mi, da ne boste zamudili ničesar, če se spoilate in knjige ne boste prebrali.

Zgodba govori o Hudsonu, študentu ekonomije (ali nekaj takega), ki ima brata dvojčka Dalvona. SIcer nista enojajčna dvojčka, a že na prvih parih straneh izvemo, da sta si izjemno podobna. Le naš glavni protagonist je nekoliko večji, ima drugačno barvo las in ima veliko več mišic kot njegov brat. Skratka, že iz tega stavka vidimo, da ima veliko razlogov zakaj bi se moral ob primerjavi z bratom počutiti neprivlačnega. Ampak ravno to se zgodi, mislim, da se v popolnoma vsakem poglavju pritožuje kako je njegov brat lepši. In kako je njegov brat oh in sploh in kako je nerazumljivo, da ga nihče ne mara. Pa da vidimo, če je res tako nerazumljivo - zaplet na začetku zgodbe je namreč tak, da njegov brat ukrade Hudsonov passport in z njim odide v ZDA k Hudsonovem bivšem, s katerim sta noro zaljubljena kljub temu, da sta se vidla samo parkrat in si izmenjala par sporočil, Hudsona pa pusti v vili na Ibizi, ki je v lasti Dalvonovega milijarderskega fanta Miguela. Miguel veliko potuje zaradi službe in je Dalvonu pustil v lasti vilo in več lokalnih podjetij, da z njimi upravlja. Dalvon je na žalost nesposoben in ne zna poskrbeti za podjetja, za hišo (in za Miguela). In tako se ujet Hudson odloči, da bo ostal na otoku, da ne bo poklical policije in da bo rešil podjetja pred gotovim propadom. Ker je očitno čudežni deček, mu takoj uspe rešiti hišo, ki jo spremeni v luksuzni hotel, restavracijo, kjer ob prvem obisku (dobesedno parih minutah) odkrije, da je težava v chefu, ki nadleguje natakarice in klub, kjer se kot odlična rešitev izkaže njegova ideja, da naredi safe haven za gostje, na katere bodo vsi pazili. V parih mesecih mu uspe, da imajo vsi dobiček. Prva polovica knjige mi je sicer kljub zgoraj opisanim neverjetnostim, bolj všeč kot druga.
Kajti potem se pojavi Miguel. In - bamf - insta love! Dobesedno instantna. Takojšnja. V trenutku. Že v istem dnevu, mah ne niti dnevu, urah, ugotovita, da sta si usojena, da sta noro zaljubljena in da bosta skupaj za vedno. Miguel kot oseba, sploh ni razvit. Niti malo. Veliko več smo izvedeli o Hudsonovi pomočnici Dueni, Miguelovi mami Ines ali Hudsonovem bodyguardu Eduardu, stranskim osebam, ki so bile dejansko malo bolj razvite in so mi postale všeč. Še o plesni na steni (ne, sej ne - v popolni vili na otoku ni plesni) smo izvedeli več kot o Miguelu. Vendar od trenutka ko se je pojavil Miguel, so vsi izginili, med Hudsonom in ostalimi osebami, za katere nam je bilo prej mar, ni bilo skoraj nobenega pogovora več. Čisto so izginili. Sedaj je bil tukaj Miguel in nismo rabli več nikogar. Nato se je absurdnost nadaljevala s tem, da smo izvedeli šokantno novico - brat se mi le zaljubil v Hudsonovega bivšega, zafural vsa podjetja in prevaral Miguela, temveč se je še zapletel s kriminalci! Ta ubogi nesposobnež naj bi preprodal za milijon dolarjev orožja. In ker se je bližal rok, da vrne denar od preprodanih pušk nazaj kriminalcem, on pa orožja ni preprodal (s tem, da res ne vem kaj je z njim naredil, se ne spomnim, da bi bilo kaj omenjeno), je želel, da Hudson reši njegovo situacijo. In seveda naš sposobni Hudsonov to stori! Ne da se mi sploh pisat kako se je to zgodilo, nej rečem sam to, da zgodba vključuje nesposobno policijo, nesposobne kriminalce, ki jim ni všeč barva Hudsonovih las (njegov blondinasti brat je očitno res lepši, kriminalcem ni mar za mišice), ugrabitev glavnih junakov, ki se zgodi ravno ko Miguel zasnubi Hudsona z diamantnim prstanom vrednim 5 milijonov) in napet prizor kako se sama rešita pred ugrabitelji, ki nanju streljajo. Zadnji vrhunec knjige pa je scena na letališču, kjer Hudson ugotovi, da se ne more vrnit v ZDA, ker ne more živeti brez svojega Miguela, ki pa ga pozna vsega skupaj mogoče en teden. No, lažem - če se prav spomnim je bilo v parih odstavkih napisano, da sta skupaj preživela nekaj dni in še obiskala Miguelovo hišo v Valenciji.

Zaključek? Izguba časa. In to res zelo redko rečem, da sem stran vrgla čas, ko sem brala. Edina pozitivna stvar je bla, da sem jo kar hitro končala. Pa še vedno tistih par ur ne bom dobila nazaj.