17. Pet najljubših pravljic iz otroštva (2 točki)
Jacob in Wilhelm Grimm – Zlate Grimmove pravljice (ocena 4)
Za ta bralni izziv sem si v knjižnici izposodila debelo knjigo Grimmove pravljice in si izbrala pet, katerih se bežno spomnim, da sem jih brala v otroških letih. Še sedaj se spomnim, ko sem se v osnovni šoli naučila brati in sem takoj pričela z branjem pravljic. Še pozneje, mislim, da v petem razredu, sem si rada izposojala debelejše knjige z večjim številom pravljic.
Volk in sedem kozličkov
»Nekoč je živela stara koza, ki je imela sedem kozličkov, in imela jih je rada, kot ima pač vsaka mama rada svoje otroke.« Tako se začne zgodba o volku in sedmih kozličkov. Mama kozličkov se odpravi v gozd po krmo in posvari svojih sedem otrok, da naj se pazijo volka. Ampak volk je pretkan, saj pri krmarju kupi kos krede, da bi imel bolj nežnejši glas. Pri peku kupi testo in pri mlinarju belo moko, da je tačka bela. Kozlički so prevarani in mu odprejo vrata. Tako volk poje šest kozličkov, le najmlajšega ne najde, ki se skrije v uro. Ko mama pride nazaj in izve kaj se je zgodilo, se odloči rešiti svoje otroke. S škarjami, iglo in sukancem volku prereže trebuh, izvleče ven vse svoje otroke in vrže v volkov trebuh kamne. Ko se volk zbudi je od kamnov tako žejen, da se v tolmunu preveč nagne, pade noter in utone.
Mizica, pogrni se
»Nekoč v davnih časih je živel krojač, ki je imel tri sinove in eno samo samcato kozo.« Tako se prične prigoda z nesramno kozo, katero sinovi pelejo na pašnike. Ampak koza se na koncu dneva očetu zlaže, da je še vedno lačna. Jezen oče, enega za drugim, z udarci, prežene vse tri sinove v svet. Ko ugotovi svojo zmoto, je že prepozno in na koncu ostane sam, tudi brez koze. Prvi sin se izuči za pri mizarju, kateri mu podari mizico, ki ponuja dobrote, če ji le rečeš: »Mizica, pogrni se!« Drugi sin se izuči za mlinarja in dobi za darilo osla, ki bruha zlatnike, če mu rečeš: »Bruhaha.« Tretji sin se je učil pri strugarju, ki mu podari kol v vreči, ki napade vsakega, če mu le rečeš: »Kol iz vreče!« Če želi, da preneha, mu mora reči: »Kol v vrečo!« Veseli svojih darov, se vsi sinovi želijo vrniti nazaj k očetu in jih deliti z njim. A imata prva dva sinova smolo, ko naletita na gostilničarja, ki jima ukrade mizico in osla. Ko to sporočita tretjemu sinu, se le-ta odloči in s svojim kolom prisili gostilničarja, da vrne bratove stvari. Tako odnese ukradene stvari svojima bratoma, s katerima osrečijo svojega očeta, da le-ta ne rabi več delati in šivati za preživetje.
Pepelka
Pepelka je nesrečna zgodba o mladem dekletu, katero trpinči njena mačeha in njeni dve hčerki. Ker je vedno prašna, saj mora vedno pospravljati in spati v pepelu poleg ognjišča, jo kličejo Pepelka. Toda, ker je pepelka dobrega in prijaznega srca, ji živali stojijo ob strani.
Ko se želi udeležiti plesa zaprosi za pomoč ptička na drevesu: »Drevesce, drevesce, veje otresi, z zlatom in srebrom me potresi!« Srečna in polna navdušenja, se udeleži plesa in spozna princa, katerega čisto očara s svojo lepoto in milino. Ko izgubi čeveljček, se princ poda na lov na svojo bodočo nevesto. Čeprav sta polsestri pretkani in želita prevarati princa, jima to ne rata. Princ Pepelko reši iz bede in jo odpelje na svoj grad.
Rdeča kapica
»Nekoč je živela ljubka majhna deklica, in kdor jo je videl, vsak jo je imel rad, najraje pa jo je imela njena babica, ki kar ni vedela, kaj vse bi dala otroku. Nekoč ji je podarila kapico iz rdečega žameta, ki ji je tako lepo pristajala, da od takrat ni marala nositi ničesar drugega več, in zato so ji vsi rekli Rdeča kapica.« Mami pošlje Rdečo kapico na obisk k babici, da bi ji odnesla kos potice in steklenico vina. Na poti sreča volka, ki mu je Rdeča kapica takoj všeč in jo prelisiči, da lahko on odide prej do babice ter jo poje. Nato se napravi v babičina oblačila in poje še Rdečo kapico. Ko volk srečno zaspi, pride mimo koče lovec, ki je že nekaj časa iskal volka. Ker pravilno sklepa, da je mogoče pojedel babico, s škarjami odpre volku trebuh in reši babico in vnukinjo. Lovec da volka iz kože in odide s kožuhom domov. Pravijo, da je bil tudi neki drugi volk, ki je hotel prelisičiti Rdečo kapico, ampak je takrat vedela bolje in je takoj odšla do babice. Skupaj sta se zaščitili in prelisičili volka, da je padel v korito in utonil.
Trnuljčica
Kralj in kraljica sta si dolgo želela otroka in ko se jima je želja uresničila, sta dobila prelepo hčerkico. Ob njenem rojstvu sta priredila praznovanje katerega so se udeležili sorodniki, prijatelji, znanci, modre žene in vile. A ker jih je bilo trinajst, imeli pa so samo dvanajst zlatih krožnikov, je ena morala ostati doma. Na žalost je bila trinajsta jezna in je vrgla urok, da se bo kraljična pri petnajstih letih zbodla z vretenom in umrla. Dvanajsta vila še ni izrekla želje in je omilia, da ne bo umrla, ampak samo za sto let zaspala. Tako se je prerokba uresničila, saj je hudobna vila poskrbela za to. Za sto let so vsi zaspali in nihče ni mogel priti do Trnuljčice. Po stotih letih pa je enemu kraljeviču uspelo, saj je bil pravi čas za prebujanje. Že rahel dotik z ustnicami in Trnuljčica se je skupaj s celotnim kraljestvom zbudila. »Potem sta se kraljevič in Trnuljčica poročila, svatba je bila prav sijajna in do konca svojih dni sta veselo živela.«
