Bralni izziv 2016 - MajaM28

[MajaM28]

10. Knjiga iz strokovnega področja (3 točke)

Dr. Albert J. Bernstein - Čustveni vampirji (ocena 4)

Kdo do sedaj še ni slišal o slavni knjigi čustvenih vampirjev, ki naj se nebi hranili s krvjo kot se običajni vampirji, ampak kar z energijo znancev, prijateljev ali celo sorodnikov? Čeprav sama redno berem psihologijo in sem bila seznanjena z novodobnimi vampirji, sem bila rahlo skeptična o celotnem konceptu. Dokler nisem dobila knjige v roke in me je dobesedno posrkala vase....

Ko berem psihološke knjige, imam rada nauke oz.spoznanja, ki mi pomagajo v vsakdanjem življenju ali me preprosto naučijo nekaj novega. Zato mi je bila ta knjiga všeč, saj dobiš uvid v ljudi, ki so ti blizu ali so ti to nekoč bili ter zraven tudi dobiš napotke kako z določenimi vampirji shajati. Obstaja več vrst vampirjev: antisocialni, histrionični, narcistični, obsesivno kompulzivni in paranoidni vampirji. V knjigi spoznaš, da so to ljudje za katere normalna pravila ne veljajo, saj se vse vrti okoli njihovih sebičnih potreb. Zato se ne trudi s pogovori zakaj nekaj ni prav, saj za njih splošna družbena pravila ne veljajo in če boš čustvenemu vampirju želel pojasniti zakaj neko vedenje ni lepo, se boš samo skregal in takrat si izgubil, ker oni nikoli niso nič krivi (plus v prepirih se bolje znajdejo). To pomeni, da če želiš z njimi sodelovati moraš delati na pogojevanjih, predvsem na njihovem vedenju: kot z malimi otroci, "to in to naredi in dobiš povrnjeno to kar si želiš".

Seveda je tukaj prisotno manipuliranje, ampak če tega ne narediš te bodo čustveni vampirji do konca izpili. Obstaja pa še vedno ena možnost, ki se meni osebno zdi najboljša: odidi od takih ljudi ali pa se od njih oddalji, če so to npr. tvoji sorodniki. Menim, da je življenje prekratko za nenehne prepire in širjenje negativne energije, zato se raje trudimo biti pozitivni in osebnostno rasti ob življenjskih preprekah.

[MajaM28]

11. Knjiga o mitu ali legendi (2 točki)

Nora Roberts - Krvna magija (ocena 4)

Nora Roberts je ena izmed mojih najlubših pisateljic in čeprav trilogija bratranci O'dwyer ni meni najboljša izmed njenih del, sem bila vseeno navdušena nad tretjo knjigo omenjene zbirke, saj nam prinese lep in pričakovan zaključek.

V zadnjem delu trilogije se, tako kot v prejšnjih knjigah, glavni liki soočajo s temnim čarovnikom/volkom/demonom Cabhanom. Na začetku knjige se pripravljajo na zadnji spopad, pripravljajo uroke, strupe in delajo načrte s katerimi bi dokončali poslanstvo svojih prednikov in zaključili z njegovimi hudobnimi deli. Čeprav sama obožujem temne moške v čarovniškem plašču, sem močno navijala vse do konca, da jim ga uspe pokončati. Že v prejšnih knjigah smo bralci seznanjeni z vsemi njegovimi slabimi dejanji: ubil je prednico Sorche in njenega moža, več stoletij je ugrabljal nedolžne ženske za svoje potrebe in jih zlorabljal... sedaj tudi izvemo, da je ubil svoja starša. Kar ga je nedvomno naredilo za enega najbolj osovraženega literarnega lika v mojih mislih. Njegovo nasprotje je Fin, ki je njegov potomec in nosi njegovo znamenje, ampak ima dobro srce, trezno glavo, zvestobo do prijateljev ter ljubezen do Branne, ki pa jo ne more imeti zaradi prekletstva. To je junak po mojem okusu, čarovnik s palico v roki in čistimi misli ter dobrim srcem.

Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko Fin odpotuje v Cabhanovo jamo in ga tam privablja/nagovarja temačna stvar, da popije kri. Ker sam želi biti dober čarovnik ugotovi, da sicer ima dobro in slabo v sebi, ampak ima prav tako svobodo odločitve ter podporo prijateljev. Njegova usoda ni določena od tega kdo so njegovi predniki in kakšno pot so izbrali oni, saj ima v sebi vse možnosti za širjenje in deljenje dobrote.

Negativna stvar, ki me je motila tekom branja, je prepričanost med Branno in Finom, da ne moreta biti skupaj. Namreč Branna se že od nekdaj zaveda svojega vpoklica, da je izbrana trojica in je njena dolžnost pokončati Cabhana. Ko je bila pred leti prvič intimna s Finom in se mu je pokazalo znamenje, se je odmaknila od njega, zgrožena in prizadeta, da je potomec osovraženega čarovnika. Nato mine 12 let vedoč, da se ljubita, a ne moreta biti skupaj. Meni osebno to ni bilo tako logično in vidim prepreko bolj v načinih razmišljanja, prepričanj in omejitev, ki si jih ljudje sami postavijo. Šele na koncu se Branna neha upirati in spozna, da ima možnost izbire in da lahko izbere ljubezen.

Ljubezen je najmočnejša sila, ki lahko premaga zlo - to nikakor ne more biti sovraštvo ali želja po maščevanju, saj s tem nikoli ne pretrgamo kroga negativnosti. Moč se ne kaže v tem koliko imaš ali kaj zmoreš; najbogatejši je tisti, ki ima dobro srce ter lahko to deli z družino, prijatelji, ljubimci in štirinožnimi prijatelji (dobri čarovniki morajo imeti čarobne in lepe živali na svoji strani). Naša usoda ni zapisana vnaprej, saj našo življenjsko pot pišejo naše misli, besede in dejanja, zatorej ohranimo vse tri v pozitivnem duhu.

[MajaM28]

12. Knjiga, ki vsebuje ljubezenski trikotnik (1 točka)

Kiera Cass- Elita (ocena 5)

Nadaljevanje zapletene zgodbe, ki tokrat prinese še več zmede, ljubosumja, strahu in ubupa med glavnimi junaki. Moram priznati, da sem drugi del začela brati s predpostavko, da me bo Americin boj med dvema fantoma dolgočasil in nerviral, a sem na svoje začudenje knjigo prebrala na mah. Tokrat mi je bila America bolj všeč ali mogoče bolj razumljiva, saj se znajde v nezavidljivi situaciji, kjer privrejo na površje vse njene negotovosti: ljubosumje na ostala dekleta, strah ali je iz pravega testa za princeso, še vedno so prisotna globoka čustva do prve ljubezni Aspna, nenehno dvomi v princa in njegove besede... Ne glede na vse sem navijala za princa Maxona (skoraj) vsako sekundo branja in sem ju videla z Americo kot močan kraljevski par. Tokrat je glavni negativni lik sam kralj, torej oče od Maxona, saj na koncu ugotovimo, da zaničuje in nasprotuje poroki z Americo ter je navaden nasilnik, ki ima slučajno krono na glavi.

Knjiga s svojo zgodbo močno pritiska na čustva bralca in se hitro znajdeš v notranji dilemi kaj je prav in kaj narobe, ampak dva dogodka še posebej izstopata... Najprej sem porabila škatlo robčkov, ko kandidatko Marlee zalotijo s stražarjem in ju prebičajo pred množico ljudi. America skuša preprečiti tako nasilno dejanje nad svojo prijateljico in močno zameri Maxonu, ker nič ne ukrene (tako vsaj zgleda na začetku, ampak nato spozna, da je poizkušal pomagati ter je prijateljica po njegovi zaslugi še vedno v palači in na varnem). Drugi OMG moment je bil definitivno, ko ugotovimo, da kralj pretepa oz. biča svojega sina Maxona. Vse skupaj je še bolj žalostno, ker je tokrat America s svojo uporniško naravo izzvala kralja, da je bes znesel nad sinom. Takrat America spozna kaj vse bi Maxon naredil zanjo, da bi jo zaščitil ter spozna, da mu lahko zaupa, da ga ljubi in se bo borila zanj.

Določanje razredov oz. kaste kam nekdo spada zaradi prednikov, so nesmisli, ki nas vlečejo navzdol, omejujejo in škodijo celotni družbi. Nepoznavanje zgodovine je koristno edino vodilnim v politiki, saj če ne razumeš preteklosti ne moreš živeti svobodno in tako lahko manipilurajo z ljudmi. Ljubezen privleče najslabše in najboljše iz nas, takrat se soočamo z notranjimi demoni kot so negotovost o lastni zadostnosti, ampak hkrati nam da tudi krila za polet, moč da zaupamo, ljubimo in čutimo z ljubljenim.

[MajaM28]

13. Knjiga, ki ima v naslovu barvo (2 točki)

Mary Higgins Clark - Deklici v modrem (ocena 5)

Skrajno napeta srhljiva kriminalka, bralca do konca zadnje strani drži v primežu strahu in upanja, da najdejo dvojčici živi ter zdravi. Glavni pri celotni operaciji ugrabitve je moški, ki se imenuje Podganar, a ker ne poznamo njegove prave identitete je naloga bralca, da cel čas ugiba kdo bi to lahko bil... Vsi vpleteni zločinci so skrajno antipatični, ampak Angie gladko dobi nagrado za najbolj zmešano, ko ubije sopajdaša in se odloči pobegniti z bolno dvojčico, kjer jo potem kruto trpinči.

V knjigi se mi je najbolj vtisnila telepatska povezava med dvojčicima, ko Kelly začuti vsak uščip ali težki vdih svoje sestrice Kathy. Ljubezen med njima je pristna in globoka ter nekaj posebnega.

Med branjem me je zmotilo kar nekaj stvari, predvsem vsakodnevno življenje ljudi, ki spoznajo zločince in se jim porodi sum, ampak nič ne naredijo, saj se bojijo, da se jim bodo na policiji smejali oz. jemali neresno. Zato se sprašujejo po tihem, dvomijo in iščejo razloge zakaj nebi nič naredili...

Ljubezen v družini je neprecenljiva, ki nas druži s posebno vezjo. Nesreče lahko družine tudi zbližajo, saj si svojci nudijo potrebno podporo in tudi sosedski odnosi so pri tem neprecenljivi. Želeti vedno več denarja ali moči nas lahko oropajo človeškosti in moralnosti, na koncu tudi svobode.

[MajaM28]

14. Mladinska knjiga (2 točki)

Zoe Sugg – Spletna punca (Ocena 4)

Penny je tipična najstnica, neroda na dveh nogah, ima zlobno bivšo prijateljico in zaupnega najboljšega prijatelja. Od drugih najstnic jo loči to, da anonimno piše blog, ki je zanimiv, zabaven in širi pozitivno energijo.

Najbolj všečen lik mi je Elliot, ki je kot enciklopedija na dveh nogah, zelo simpatičen in ima dober stil oblačenja. S Penny se oba na svoj način soočata z najstniškimi problemi, a ima Elliot dodatne skrbi s starši, ki ne sprejmejo njegove spolne usmerjenosti. Njegova zvestoba je opazna, saj Penny vedno stoji ob strani, jo posluša, ji svetuje in se tudi zoperstavi njenim sovražnikom. Najmanj mi je bila všeč Megan, Penny-eva bivša prijateljica, ki deluje sebično in se trudi osmešiti Penny. Že od samega začetka deluje zlobno in ji želi škodovati.

V knjigi se mi je najbolj vtisnilo, ko začnejo krožiti zgodbice o spletnem dekletu in njenem domnevnem prešuštvovanju z zasedenim fantom. Penny je na začetku kot ohromljena in se počuti napadeno z vseh strani. Nato pa sestavi blog v katerem na pozitiven način odgovori zlobnežem in se postavi zase ter pove svojo plat zgodbe. Del njenega genialnega odgovora v nadaljevanju:
»Vsakokrat, ko nekaj objavite na spletu, imate dve možnosti.
Lahko poskrbite, da to pripomore k večji sreči na svetu - ali pa poskrbite, da jo s tem drugim vzamete.
Ko sem začela pisati blog Spletna punca, sem k sreči skušala pripomoči.
In nekaj časa se mi je zdelo, da res deluje.
Zato se prihodnjič, ko boste kaj komentirali ali posodobili profil ali delili povezavo, vprašajte: Ali bo to pripomoglo k sreči na svetu?
In če je odgovor ne, potem to, prosim, izbrišite.
Na svetu je že dovolj žalosti. Ni potrebe, da bi jo dodajali še vi.«

Knjiga je napisana za mlajše in temu primerne so tudi teme. Čeprav ima nekatere smešne odlomke in se proti koncu zgodba razplete, se mi je prva polovica knjige vlekla, saj mi je bila malo dolgočasna.

Odprtost, pozitivno razmišljanje in pisanje o strahu, lahko pomaga tudi drugim, da se soočijo s svojimi strahovi. S pomočjo družine in prijateljev se je lažje soočati z vsakodnevnimi problemi. Čeprav je nekdo tvoj prijatelj več let, ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje; če nekdo nima zate najboljšega interesa v mislih, ga je bolje izpustiti in pustiti, da se poti razidejo.

[MajaM28]

15. Knjiga, ki je izšla leta 2016 (3 točke)

Suzanne Brockmann - Neopevani junak (ocena 5)

Knjiga že na začetku pritegne bralca, ki nato na humorističen način opiše življenske tegobe, ljubezenske prigode ter več desetletno prijateljstvo.

Najbolj všečen lik je Tom Paoletti, poročnik specialne enote ameriške vojne mornarice SEAL. Zaradi poškodbe glave in suma morebitnih posledic, ga prisilijo na 30. prostih dni bolniškega dopusta. Udarec v glavo je bil močen, zaradi katerega je bil več tednov v komi. Odpravi se na obisk domov k stricu Joe, da okreva, saj še vedno trpi za hudimi glavoboli in občasnimi vrtoglavicami. Čeprav ima na začetku namen hitro oditi naprej, se odloči ostati, da pomaga stričevemu najboljšemu prijatelju, ki ima raka. Že na letališču opazi znanega terorista, ki so ga v preteklosti zasledovali in mislili, da je umrl. Terorist je naredil lepotne operacije, nosi kontaktne leče in načrtuje naslednji napad. Tom se sprašuje, ali se mu meša zaradi udarca v glavo in ne ve kako naj postopa, saj mu nadrejeni ne verjamejo...

Charles Ashton se sooča z boleznijo, ki ga bo v kratkem času pokončala. Tako se sedaj spominja preteklosti, vojne, kratke romance ter vsega dobrega in slabega, kar je storil. Nekaj posebnega je opazovati odnos z njegovo hčerko Kelly, ki je pediatrinja in odločena mu pomagati ter imeti iskren odnos oz. pogovor z očetom. Čeprav noben od njiju ni navajen kazati čustev, se je pripravljena odpreti in kratek čas izkoristiti za zbližitev z očetom.

V knjigi me je motilo, da je Tom dvomil vase in da mu nadrejeni niso verjeli. Čeprav je on sam vedel, da so lahko posledice udarca v glavo pretirana domišljija (neprištevnost), se je tudi zavedal, da je grožnja lahko velika in je ne sme jemati zlahka. Zdelo se mi je nekoliko arogantno, da njegovega svarila drugi niso vzeli resno. Tudi policija in FBI so vse skupaj jemali kot govorice norega človeka. Res neumno z njihove strani, se izkaže na koncu...

Nikoli ni prepozno za zbližanje s svojci, potrebno je samo imeti pogum biti iskren in pustiti ljudi blizu. Življenje je kratko in za ljubezen se splača tvegati, saj ne vemo koliko časa imamo z ljubljeno osebo. Če verjameš v dobroto sočloveka, se bo le-ta trudil to uresničiti, saj nič ni črno-belo, kot noben človek ni samo dober ali slab.

[MajaM28]

16. Zgodovinski roman (2 točki)

Sherry Jones - Dragulj iz Medine (ocena 3)

Za ta bralni izziv sem se odpravila v knjižnico in malo pobrskala na zgodovinskem oddelku. Knjiga opisuje dogodke kako je Mohamed pridobival muslimanske privržence, kakšen položaj so imele ženske, prikaže vojno za prevlado, neznosno lakoto, strah, nasilje, spletke ipd. Vse to opazujemo preko njegove otroške neveste Ajše, s katero se poročita pri njenih 6-ih letih. Njeno življenje se s poroko zelo spremeni, saj se mora namesto igranja s prijatelji, skrivati doma za štirimi stenami. Nemočno opazuje zunanji svet in objokuje svojega nesojenega moža Safvana, s katerim sta bila najboljša prijatelja in sta mislila, da se bosta poročila. Tako nestrpno čaka zaprta doma, in ko pri 12-ih letih dobi mesečno perilo, se preseli k Mohamedu, polna otroškega upanja na boljše življenje. Bolj od česar koli si želi svobodo, da bi hodila po svetu neomejeno, se igrala zunaj, bojevala s svojim malim mečem in imela možnost se sama odločati. Navkljub neprestanem strahu, da ne bo postala "velika gospa" (prva žena), da je Mohamed ne bo ljubil in da ne bo mogla med bojevnike, se zaveda, da ima veliko srečo, saj je mož prijazen, je ne pretepa in jo posluša, ko želi izraziti svoje mnenje. Čeprav je zelo mlada, zna dobro vihteti meč, je iskrena, pametna, strastna, pogumna in se skuša pozitivno soočati z vsakodnevnimi problemi.

Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko se Ajša vsa razočarana nad moževimi vedno številčnejšimi ženami in željna svobode, odloči pobegniti z otroškim prijateljem Safvanom. Zelo hitro ugotovi, da ga ne pozna in da bi bil on kot mož veliko bolj ukazovalen in neprijazen. Takrat, pri njenih 14-ih letih ugotovi, da svoji usodi, da je samo ženska ne more ubežati. Hkrati se zave, da ima kot Mohamedova žena več pravic in možnosti, da je to kar je, kot ob katerem koli drugem možu...

V knjigi me je najbolj motilo, da so ženske obravnavali kot nekaj manj, da je mož za vse odločal, kjer je bilo normalno nasilje v družini in ima mož lahko več žen.

V knjigi so zgodovinski dogodki in podrobno opisani nasilni boji med ljudmi, ki so nastali zaradi raznih razlogov: vere, lakote, želje po prevladi in človeške preračunljivosti. Pogum, strast in ljubezen so lahko močno orožje, četudi jih poseduje mala deklica. Težke življenjske razmere lahko ljudi napolni s sovraštvom in negativnostjo, a jih z ljubeznijo, odpuščanjem in sočutjem do soljudi lažje premagujemo.

[MajaM28]

17. Pet najljubših pravljic iz otroštva (2 točki)

Jacob in Wilhelm Grimm – Zlate Grimmove pravljice (ocena 4)

Za ta bralni izziv sem si v knjižnici izposodila debelo knjigo Grimmove pravljice in si izbrala pet, katerih se bežno spomnim, da sem jih brala v otroških letih. Še sedaj se spomnim, ko sem se v osnovni šoli naučila brati in sem takoj pričela z branjem pravljic. Še pozneje, mislim, da v petem razredu, sem si rada izposojala debelejše knjige z večjim številom pravljic.

Volk in sedem kozličkov

»Nekoč je živela stara koza, ki je imela sedem kozličkov, in imela jih je rada, kot ima pač vsaka mama rada svoje otroke.« Tako se začne zgodba o volku in sedmih kozličkov. Mama kozličkov se odpravi v gozd po krmo in posvari svojih sedem otrok, da naj se pazijo volka. Ampak volk je pretkan, saj pri krmarju kupi kos krede, da bi imel bolj nežnejši glas. Pri peku kupi testo in pri mlinarju belo moko, da je tačka bela. Kozlički so prevarani in mu odprejo vrata. Tako volk poje šest kozličkov, le najmlajšega ne najde, ki se skrije v uro. Ko mama pride nazaj in izve kaj se je zgodilo, se odloči rešiti svoje otroke. S škarjami, iglo in sukancem volku prereže trebuh, izvleče ven vse svoje otroke in vrže v volkov trebuh kamne. Ko se volk zbudi je od kamnov tako žejen, da se v tolmunu preveč nagne, pade noter in utone.

Mizica, pogrni se

»Nekoč v davnih časih je živel krojač, ki je imel tri sinove in eno samo samcato kozo.« Tako se prične prigoda z nesramno kozo, katero sinovi pelejo na pašnike. Ampak koza se na koncu dneva očetu zlaže, da je še vedno lačna. Jezen oče, enega za drugim, z udarci, prežene vse tri sinove v svet. Ko ugotovi svojo zmoto, je že prepozno in na koncu ostane sam, tudi brez koze. Prvi sin se izuči za pri mizarju, kateri mu podari mizico, ki ponuja dobrote, če ji le rečeš: »Mizica, pogrni se!« Drugi sin se izuči za mlinarja in dobi za darilo osla, ki bruha zlatnike, če mu rečeš: »Bruhaha.« Tretji sin se je učil pri strugarju, ki mu podari kol v vreči, ki napade vsakega, če mu le rečeš: »Kol iz vreče!« Če želi, da preneha, mu mora reči: »Kol v vrečo!« Veseli svojih darov, se vsi sinovi želijo vrniti nazaj k očetu in jih deliti z njim. A imata prva dva sinova smolo, ko naletita na gostilničarja, ki jima ukrade mizico in osla. Ko to sporočita tretjemu sinu, se le-ta odloči in s svojim kolom prisili gostilničarja, da vrne bratove stvari. Tako odnese ukradene stvari svojima bratoma, s katerima osrečijo svojega očeta, da le-ta ne rabi več delati in šivati za preživetje.

Pepelka

Pepelka je nesrečna zgodba o mladem dekletu, katero trpinči njena mačeha in njeni dve hčerki. Ker je vedno prašna, saj mora vedno pospravljati in spati v pepelu poleg ognjišča, jo kličejo Pepelka. Toda, ker je pepelka dobrega in prijaznega srca, ji živali stojijo ob strani.
Ko se želi udeležiti plesa zaprosi za pomoč ptička na drevesu: »Drevesce, drevesce, veje otresi, z zlatom in srebrom me potresi!« Srečna in polna navdušenja, se udeleži plesa in spozna princa, katerega čisto očara s svojo lepoto in milino. Ko izgubi čeveljček, se princ poda na lov na svojo bodočo nevesto. Čeprav sta polsestri pretkani in želita prevarati princa, jima to ne rata. Princ Pepelko reši iz bede in jo odpelje na svoj grad.

Rdeča kapica

»Nekoč je živela ljubka majhna deklica, in kdor jo je videl, vsak jo je imel rad, najraje pa jo je imela njena babica, ki kar ni vedela, kaj vse bi dala otroku. Nekoč ji je podarila kapico iz rdečega žameta, ki ji je tako lepo pristajala, da od takrat ni marala nositi ničesar drugega več, in zato so ji vsi rekli Rdeča kapica.« Mami pošlje Rdečo kapico na obisk k babici, da bi ji odnesla kos potice in steklenico vina. Na poti sreča volka, ki mu je Rdeča kapica takoj všeč in jo prelisiči, da lahko on odide prej do babice ter jo poje. Nato se napravi v babičina oblačila in poje še Rdečo kapico. Ko volk srečno zaspi, pride mimo koče lovec, ki je že nekaj časa iskal volka. Ker pravilno sklepa, da je mogoče pojedel babico, s škarjami odpre volku trebuh in reši babico in vnukinjo. Lovec da volka iz kože in odide s kožuhom domov. Pravijo, da je bil tudi neki drugi volk, ki je hotel prelisičiti Rdečo kapico, ampak je takrat vedela bolje in je takoj odšla do babice. Skupaj sta se zaščitili in prelisičili volka, da je padel v korito in utonil.

Trnuljčica

Kralj in kraljica sta si dolgo želela otroka in ko se jima je želja uresničila, sta dobila prelepo hčerkico. Ob njenem rojstvu sta priredila praznovanje katerega so se udeležili sorodniki, prijatelji, znanci, modre žene in vile. A ker jih je bilo trinajst, imeli pa so samo dvanajst zlatih krožnikov, je ena morala ostati doma. Na žalost je bila trinajsta jezna in je vrgla urok, da se bo kraljična pri petnajstih letih zbodla z vretenom in umrla. Dvanajsta vila še ni izrekla želje in je omilia, da ne bo umrla, ampak samo za sto let zaspala. Tako se je prerokba uresničila, saj je hudobna vila poskrbela za to. Za sto let so vsi zaspali in nihče ni mogel priti do Trnuljčice. Po stotih letih pa je enemu kraljeviču uspelo, saj je bil pravi čas za prebujanje. Že rahel dotik z ustnicami in Trnuljčica se je skupaj s celotnim kraljestvom zbudila. »Potem sta se kraljevič in Trnuljčica poročila, svatba je bila prav sijajna in do konca svojih dni sta veselo živela.«

[MajaM28]

18. Knjiga, v kateri je v glavni vlogi pevec (2 točki)

Kylie Scott - Božanski pevec (ocena 5)

Skupina Stage Dive mi je poznana že od prej, saj je to že tretji del slavne skupine, pred tem smo spoznali kitarista Davida Ferrisa in bobnarja Mala Ericsona. Sama sem preprosto navdušena nad to zbirko in člane glasbene skupine.

Najbolj všečna mi je bila Lena, ki je pomočnica/terapevtka/prijateljica/fenica pevca Jimmya Ferrisa. Preprosto dekle, ki se zaljubi v slavnega moškega, ki je poln skrivnosti, napak, spodrsljajev, skratka bad boy v celoti. Verjetno so sanje vsakega dekleta, da lahko spremeni in spreobrne takšnega moškega. Sama ji nisem čisto nič zamerila njene sanjarije, nasprotno, mislim da sem se še jaz malček zaljubila v tega kompleksnega moškega, ki dvomi vase, a ima dobro srce in se trudi obrniti svoje življenje na boljše.

Dogodek, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin je prihod Jimmyeve in Davidove matere na pogreb Malove matere, kjer naredi pravo sceno. Čeprav nikoli ni bila zgledna mati, ju puščala same kot majhne otroke in ni skrbela za njiju, je imela toliko predrznosti, da ju pride prosit za denar v težkih casih, ko vsi žalujejo. Takrat se Lena še posebej izkaže, ko se vmeša in skuša pomagati Jimmyu, saj se ne boji posredovati v družinski prepir.

Knjigo nisem mogla odložiti, dokler je nisem prebrala do konca, do treh zjutraj. Slog pisanja in liki so zelo všečni, mogoče je malo nerealno, da v teh knjigah pisateljica združuje slavne in navadne ljudi... Ampak verjetno je prav zaradi tega tako privlačno, da lahko sanjamo z odprtimi očmi.

Ljudje delamo napake, a nas te napake ne definirajo, mi smo več kot naša pretekla dejanja, več kot napaka. Lahko se spremenimo in postanemo najboljša verzija samega sebe, če imamo voljo, moč in prijatelje, ki nam stojijo ob strani. Slava in denar nam ne prinesejo sreče v življenju, bolj pomembni so ljudje v našem življenju, skrb za soljudi in prijaznost.

[MajaM28]

19. Knjiga, kjer glavni junak ni belec (3 točke)

Safiya Hussaini Tungar Tudu, Raffaele Masto - Jaz, Safiya; Obsojena na smrt s kamenjanjem (Ocena 4)

Zgodba, o življenjskih padcih in vzponih pogumne ženske Safiye, se odvija v majhni vasi v Nigeriji. Ne glede na to s čim se je soočala, ni nikoli izgubila optimizma in upanja na izboljšanje na videz nerešljive situacije. Čeprav jo poročijo v mladih letih, nakar se ji nato mož odreče, ji nadalje moški lažejo in izdajo - se ne pusti dotolči. Vseskozi ji uspe ohraniti vero v Alaha, da se bo vse izšlo najbolje. Navkljub strahu je zelo hvaležna, da ji družina vedno stoji ob strani, še posebej, ko jo obsodijo na smrt s kamenjanjem.

Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko je morala sama vzgajati štiri otroke in so ji edino njeni starši stali ob strani. Možev brat se odloči obdržati denar, ki mu ga je ta v dobri veri dal za ženo Safiyo ter naščuva taščo proti njej. Mož in tašča se obrneta proti njej, kar je skrajno nečloveško, saj se ji zgodi krivica in, ko je najbolj potrebovala moževo podporo, ga ni nikjer blizu... Ne razumem kako je bila lahko tašča tako hladna in brezčutna do nje ter svojih vnukov... Ta je povsem upravičila sloves tašče, da te kap.

Čeprav mi je bila knjiga všeč pa moram priznati, da branje tovrstnih zgodb pusti neki grenki priokus: ženske se zakrivajo, hodijo korak za moškim, jih poročajo še preden dobijo menstruacijo, so manjvredne ali celo ničvredne, če niso poročene...

Sporočilo knjige je moč vere in verovanje v dobroto ter zaupanje v prihodnost. Včasih krivica enega človeka poveže ljudi skupaj, ki dosežejo pravico, da dobri ljudje lahko zmagajo. Ne glede na padce, krivice in izdaje lahko verjamemo v ljubezen in ohranimo vero v boga, saj se na koncu vse konča dobro.