Bralni izziv 2016 - monique

[monique]

1) Knjiga, kjer glavni junak ni belec (3 točke) - Sarah McCarty: Tracker's Sin
2) Knjiga, ki ima v naslovu barvo (2 točki) - Tracy Chevalier: Deviško modra
3) Knjiga, ki si jo prebral/a v enem dnevu (3 točke) - Courtney Milan: Zimski poljub
4) Knjiga, ki jo je napisala ženska (1 točka) - Monica McCarty: The Saint
5) Knjiga avtorja, ki ga še nisi bral/a (2 točki) - Peter V. Brett: The Painted Man
6) Knjiga, ki ima v naslovu številko (2 točki) - Emma Mars: Strasti v hotelu - Soba 103
7) Knjiga, ki je izšla na leto tvojega rojstva (3 točke) - Lisa Kleypas: Dreaming of You
8) Mladinska knjiga (2 točki) - Laini Taylor: Sanje bogov in zveri
9) Knjiga, ki jo je napisal slovenski avtor (3 točke) - Gabriela Babnik: Intimno
10) Knjiga, ki jo je napisal moški (1 točka) - Conn Iggulden: Kri Bogov
11) Knjiga, ki jo drugi bralci kritizirajo (3 točke) - Paulo Coleho: Alkimist
12) Pet najljubših pravljic iz otroštva (2 točki)
13) Po lastni izbiri (1 točka) - Tessa Dare: When a Scot Ties the Knot
14) Zgodovinski roman (2 točki) - Kate Quinn: The Empress of Rome
15) Knjiga z LGTB vsebino (3 točke) - Tiffany Reisz: The Angel
16) Knjiga, ki vebuje ljubezenski trikotnik (1 točka) - Emma Mars: Strasti v hotelu - Soba 101
17) Knjiga iz strokovnega področja (3 točke) - Janice A Radway: Reading the Romance
18) Knjiga, po kateri so posneli serijo (2 točki) - Bernard Cornwell: The Last Kingdom
19) Knjiga, v kateri je v glavni vlogi žival (3 točke) - Lucius Apuleius: Metamorfoze/ Zlati osel
20) Knjiga, ki se dogaja v prihodnosti (2 točki) - David Hofmeyr: Puščavski jezdec
21) Knjiga, v kateri je v glavni vlogi pevec (2 točki) - Kylie Scott: Božanski pevec
22) Po priporočilu tvojega sorodnika (1 točka) - Emma Donoghue: Soba
23) Izšla leta 2016 (3 točke) - Kerrigan Byrne: Lovec
24) Knjiga o mitu ali legendi (2 točki) - J. R. Ward: Lover Awakened
25) Knjiga o tebi pomembni problematiki (3 točke) - Jane Johnson: Solna pot

[monique]

17) Knjiga iz strokovnega področja (3 točke)

Janice A. Radway - Reading the Romance: Women, Patriarchy, and Popular Literature
Ocena:


No pa da začnem bralni izziv v povsem študijskem duhu. Lahko bi zdej tukej prilepila seminarsko, ki sem jo naredila za predmet Sociologija knjige in branja, ampak bo mal predolgo
Tako da na kratko - pisateljica se je odločila preučit branje ljubezenskih romanov - zakaj, kako, kdaj... Ubistvu je bilo zanimivo izvedet, kako so sploh postale romance popularne in kako so jih tržili. Blazno smešno mi je bilo, da so dajal po eno ali dve poglavji brezplačno poleg čistilnih sredstev!!!! mogoče ne bi blo slabo, če bi kej takega tut zdej delal, ampak za obratni učinek. Bi bila sama boljša gospodinja, če bi zraven prilov in arielov dobila brezplačne vzorce knjig
Uglavnem ta fenomen se je začel okoli 1970/80 in to s pisateljicami Woodiwiis, Rogers in Holt, ki so bile tudi med mojimi prvimi romancami, čeprou čisto prva je bila zame Amanda Quick. Raziskava se potem dotika tipičnih junakov in junakinj, zapletov, koncev... Dejansko secira romance in branje romanc kot bi šlo za neko življensko pomembno temo, da se mi je še pred sredino knjige vse skupej zdel precej neumno. Sploh, ko je prišla do splošnega javnega mnenja, da romance poneumljajo ženske, ob čemer sm bila globoko užaljena, kljub temu, da itak to nenehno poslušam, že odkar sem prebrala prvo.
Kar se mi zdi zanimivo je, da obstaja toliko enih komentarjev na to, da smo ženske, ki beremo romance neumno zato, ker bomo zaradi preveč idiličnega sveta v romancah to pričakovale tudi v resničnem svetu. In ljudje dejansko to želijo znanstveno dokazat
Kar me čudi je, da niso ljudje recimo bolj zaskrbljeni nad tem, kakšen efekt pa povzroča branje kriminalk. Dobro, da še niso z zakonom prepovedane, ker če romance delajo iz bralk pretirano romantične in neumno ženske, potem bi tudi kriminalke lahko vplivale na človeško psiho in zagotovo bi bile lahko odgovorne za porast serijskih morilcev, ki dobivajo brezplačne nasvete o ubijanju in skrivanju trupel. Tako da moj zaključek je - vsi tisti, ki zavijajo z očmi nad domnevno pretirano romaničnimi ženskami, naj raje pomislijo, da je vseeno boljša tista ženska, ki povsod vidi rožice in ptičke, kot tista, ki bo preizkušala teorijo, koliko trupel gre v domači hladilnik
Ok, no to sicer ni bilo lih na kratko ampak mislm, da sem zajela point.
Aja, zakaj pa ocena 4? - Ker je to študijsko gradivo, pri katerem sem se dejansko naglas smejal, kar ni možno rečt za lih velik stvari, ki so povezane s faksom, tko da splošno gledano je bila zelo uredu knjiga. Zdej samo še držim pesti, da mi bo seminarska zvišala oceno pri izpitu

[monique]

4) Knjiga, ki jo je napisala ženska (1 točka)

Monica McCarty - The Saint (Highland Guard)
Ocena:

No tole je 5. del serije Highland Guard. Trenutno res ena izmed mojih najljubših serij. Pač ni treba posebno povdarjat, da noter nastopajo mišičasti Škoti (čeprou je tale model na naslovnici res najmanj mišičast od vseh) in od Outlanderja naprej imam en tak crush na Škotsko
Včasih ni preveč dobro predhodno brat komentarjev na GR, ker je bilo nekaj pritoževanj glede zgodbe in sem ubistvu mislna, da pa sploh ne bo tok dobra kot so bile prejšnje. Sicer ni moja najljubša - to mesto pripada Viperju ampak mi je bila usen ful všeč. Magnusa/Sainta bolj podrobno spoznaš v 3. in 4. delu (iz 1. dela se o njem spomnim samo, da je njegov najboljši prijatelj Gordon/Templar zaročen z njegovo mladostniško ljubeznijo Helen - in seveda sta obvezno njuna klana na smrt skregana). Do njegove knjige mi tut Magnus ni bil kej posebnega - tak mal zagrenjen tip. Res je bilo hecno, ko ga je Lachlan/Viper skos dražil zarad te njegove izgubljene ljubezni. No ampak tukej iz njegovega vidika pa bolj razumeš njegovo življenje in čist iz druzga vidika začneš gledat, kako ga je prizadelo, ko se je Helen odločila raje za svoj klan kot pa njega. In pa tu iz Heleninega vidika, zakaj je naredila, kar pač je. No Helen mi je šla sicer na čase nekoliko na živce s tem svojim odločanjem, kaj točno hoče od Magnusa, ampak mi ni bila tako nadležna, da bi mi bilo težko knjigo brat. Je bilo nekako del njene osebnosti. In lepo potem oba trmasta junaka spoznata, da (si) je treba odpustit za dejanja iz preteklosti, če hočeš nadaljevat v prihodnosti.
Ful sem pa pogrešala bolj timsko delovanje Highland Guard. Edinokrat, ko je celotna ekipa delovala skupej, je umrl Gordon in je bil grenak priokus v tej, drugače odlični sceni. In pa mogoče bi lahko malo bolj zamaskirala tistega človeka, ki je pripravljal atentate na kralja, ker je bilo enostavno preveč očitno. Lep dodatek je bila sekundarna zgodba o Heleninem bratu Willu in zdravilki Muriel. Tudi mogočni Earl of Sutherland je zmožen pasti na kolena.
Še pomemben del knjige, ki ga zelo obožujem, je na koncu pripomba avtorice o resničnih dogodkih in o resničnih osebah, po katerih so nastali junaki. Poleg Škotskih romanov se seveda navdušujem tudi nad resnično Škotsko zgodovino.
Zdej pa že nestrpno pričakujem naročeno naslednjo knjigo The Recruit, ampak je še vsaj en teden preden bo prišla

[monique]

3) knjiga, ki si jo prebrala v enem dnevu (3 točke)

Courtney Milan - Zimski poljub
Ocena:


Ko sem dobila to knjigo iz knjižnice, sem takoj rekla, da bi jo lahko prebrala v enem dnevu, ker pač ni tako debela. Med poletnimi počitnicami, ko je več časa, je lažje prebrat tut debelejše knjige, zdajle med izpitnim obdobjem je pa malce neizvedljivo
No tale knjiga je novela serije Brothers Sinister, ki se dogaja med 1. in 2. knjigo. Oba lika sta predstavljena že v 1. delu, ampak mi nista vzbudila prevelikega zanimanja, zato nisem čist vedela, kaj naj pričakujem. Ubistvu sem bila prijetno presenečena. Zelo sem se zabavala ob njunih smešnih dialogih - sploh Granthamova neposrednost je za crknit smešna. Kot prejšnji dve knjigi ima pa tudi ta za podlago precej resno temo. Doktor Grantham se vsakodnevno spopada z raznovrstnimi boleznimi ter skuša v konzervativno družbo 19. stoletja vnesti inovativne zdravniške spremembe. Lydio preganja preteklost - zanosila je pri 15-ih in splavila zaradi napačnega zdravniškega nasveta. Ta grenek priokus pa pravzaprav doda zgodbi neko avtentičnost in posebnost in še HEA se potem čisto odkupi za vse nesrečne dogodke v njunih življenjih.
Tako gledano na koncu je potem edina pripomba, ki jo imam, prekratka zgodba, ker sta mi bila včeš tako lika kot zaplet. Običajno mi kratke zgodbe ne sedejo preveč, ker se prehitro zapletejo in prehitro končajo, pa še dobiš ne celostenega vpogleda v karakterje. Čeprav glede na moje prejšnje ugotovitve o pisateljici, bi lahko rekla, da mogoče pa kratke zgodbe Milanova piše bolje od dolgih (Škandal z guvernanto mi je bila tudi všeč, V vojni z vojvodo pa tako tako). Za prekratko zgodbo bi tako dobila bolj 4.5 zvezdice, ampak ker sem ravno dobro razpoložena, je zaokroženo navzgor

No tole sem še želela dodati. Moj najljubši stavek oz. sporočilo, ki ga je Grantham dal Lidiji po izgubljeni stavi.

Rekel sem le, da ne bom več govoril s teboj, je napisal. Nikdar nisem obljubil, da te bom nehal ljubiti.

[monique]

25) Knjiga o tebi pomembni problematiki (3 točke)

Jane Johnson - Solna pot
Ocena:

Tole knjigo sem sprva nameravala uvrstit pod točko 1.) glede na to, da so vsi štirje glavni liki Berberi oz. Tuaregi, pa sem se proti koncu premislila, da bi raje izpostavila pomembno problematiko.
Zdaj, če sem pravilno razumela v knjigi, so Berberi prvotni prebivalci Severne Afrike, Tuaregi pa ločina Berberov, ki so se umaknili v puščavo, ko so Arabci začeli islamizirati S. Afriko. Priznam, da nisem 100% prepričana, če je ta razlaga povsem korektna, ker se nisem tako podrobno poglabljala v ozadje zgodbe, se pa nameravam, ker me je vsa stvar začela zanimati. No in ta problematika je o nastajanju afriških držav, ko so po ozemlju, po katerem so že stoletja potovali nomadi, začeli postavljati meje, ki jih je bilo prepovedano/ ali vsaj zelo težko prečkati. Pa se ta problematika ne dotika samo afriških nomadov, ampak nasplošno vseh ljudstev, ki so bila prisiljeno odstranjena z lastnega ozemlja. Bi lahko mnoge vzporednice potegnili tudi z današnjim dogajanjem. Da pa ne bom zapadla v politično debato o državnih mejah, se bom raje prestavila na samo zgodbo.
Prvi komentar dobi naslovnica, ki mi je zelo všeč
Zgodba se sicer začne zapletati precej počasi, ampak sem vedela, da me bo že potegnilo noter tako kot me je pri The Tenth Gift. Ima tudi enako zasnovo kot prej omenjena knjiga - preplet sedanje zgodbe ter zgodbe iz preteklosti. Malo sem bila sicer razočarana, ker je zgodbi ločilo le nekaj desetletji, saj sem si nadejala bolj preteklo zgodbo, vendar je na koncu vse dobilo svoj smisel.
Isabelle je izredno zanimiv lik. Lepo je vidna preobrazba, ki jo doživi skozi potek zgodbe. Nekaj njenega lika je verjetno navdihnjenega po pisateljici, saj je imela Izzy tudi nesrečo pri plezanju na Levjo glavo (priljubljena plezalna destinacija v Maroku) enako kot Johnsonova in kot pisateljica se je tudi junakinja po tem dogodku zamislila o pomenu življenja. Tudi navdih za prvi roman The Tenth Gift je Jane dobila na podlagi družinske legende, zaradi katere se je odpravila na raziskovalno-plezalni izlet v Maroko. Več o tem je na njeni spletni strani http://www.janejohnsonbooks.com/about/
Zanimivo je, da si je za lik Al-Andalusija izbrala domačina Abdela, s katerim se je leto kasneje poročila. Mislim, da tudi Izzyin rešitelj Taib, malo spominja na Abdela Ko sem ravno omenila Taiba - njegov lik bi lahko nekoliko dopolnila in povedala več o njem, ker sem se med branjem zalotila, da si kar sama izmišljujem njegovo preteklost in razloge za razna dejanja (moji možgani večkrat sami zapolnjujejo luknje v zgodbi, da sem včasih prepričana, da sem kaj dejansko prebrala).
Amastan in Marijata pa sta sploh posebna lika - kot bi ju vzel iz Tisoč in ene noči njuna zgoba je resnično mešanica grenko-sladkih doživetij. Epilog je bil pa enostavno čudovit. Zares lep zaključek, se mi zdi, da so si ga kar prislužili junaki po toliko tegobah.
In zelo vredu mi je opisano puščavsko življenje pa tamkajšnje razmere in bi tudi rekla, da najbrž kar pravilno, glede na to, da Jane praktično živi v Maroku.
Mogoče je nenavadno, ker tako hvalim to knjigo, ocenila sem jo pa samo s 4 zvezdicami. Včasih knjige ocenjujem po nekem trenutnem impulzu, včasih jih pa primerjam z drugimi... Tu se nekako nisem mogla izognit, da ne bi knjige primerjala z The Tenh Gift, ki je nesporno ena izmed mojih najljubših knjig. Tako je Solna pot potegnila krajšo, če pa bi jo brala prvo, bi pa gotovo dobila 5 zvezdic, tako da je degradirana po spletu okoliščin.

[monique]

14) Zgodovinski roman (2 točki)

Kate Quinn - Empress of Rome
Ocena:


Cesarski Rim je eno izmed mojih najljubših zgodovinskih obdobij. Prebrala sem že kar nekaj knjig na to temo, ampak po mojem mnenju nihče ne zna predstaviti likov na tako živ način kot Quinnova. Že prva dva dela – Hčere Rima in Ljubica Rima sta mi bila odlična, kot je tudi Empress of Rome. Težko bi rekla, kateri del mi je najljubši, ker ima vsaka knjiga nek svoj čar in svoje zanimive osebe.
Lahko bi rekla, da je duša te zgodbe Vercingetorix. Sicer sem si mislila, da bo nekakšna mlajša in bolj vihrava različica svojega očeta, ampak je precej drugačen. Če je bil Arrius bolj kot legenda, kot nek Spartacus reborn, pa je Vix toliko bolj človeški. Nenehno so sledijo momenti, ko bi mu najraje zavila vrat, ampak hkrati si pa ne moreš pomagati, da ti ne bil bil všeč. Precej me spominja na Uthreda iz The Last Kingdom – taka kombinacija osebnosti je očitno odličen recept za glavnega junaka.
Sabina je tudi precej posebna. Zanjo sem predvidevala, da bo morda podobna Thei ali, da bo vsaj ljubezenska zgodba od Vixa in Sabine podobna tisti od Arriusa in Thee. Ampak Vix in Sabina gresta vse od poželenja do ljubezni in od sovraštva do prijateljstva. Taki razgibani zvezi se HEA pravzaprav sploh ne bi podal in tudi težko bi bilo preseči Arriusovo in Theino epsko ljubezensko zgodbo, zato mi je bilo všeč, kar jima je namenila pisateljica.
Prijetno presenečenje je bil tudi Titus. Prvi vtis o njem mi sicer ni bil pretirano obetaven, spet sem si mislila, da bi bil pa on najbrž ustrezen Paulinusu, a niti slučajno ni patetičen, kot sem se bala. Pravzaprav njegov lik skorajda lahko konkurira Vixu, kar je presenetljivo, glede na to kako impozantna oseba je Vix, ampak Titusu to nekako uspeva na tak smešen filozofski način. Resnično upam, da ga ne bo doletela kakšna tragična usoda.
Zanimiv je bil tudi nastop cesarice vdove Marcele – v Hčerah R mi je bila sicer precej nadležna, v Ljubici R je bila nekoliko omledna, v Empress pa je bila njena scena ena izmed najboljših v knjigi.
Trajan je popolna podoba vojaškega cesarja kot sem si ga vedno predstavljala, zanimanje pa mi je vzbudil Hadrian, ki kot lik v knjigi sicer ni bil posebej všečen (sploh ne 2. polovico) kot resnična oseba pa je imel verjetno precej pestro življenje.
Nepogrešljiv je bil seveda tudi Nesus oz. so bile tokrat prisotne samo njegove prerokbe. Do zdaj bi se že res morali naučiti, da se uresniči vse, kar izreče.
Kot vedno v zgodovinskih romanih so tudi tu nepogrešljivi del Historical Notes – tam vedno najdem zanimive podrobnosti in predloge za natančnejše raziskovanje obdobja.
Verjetno sem že nekajkrat omenila, da mi je bila zgodba čudovita, zato si nesporno zasluži oceno 5+
Vsekakor se že zelo veselim branja naslednje knjige Lady of Eternal City ter njene kratke predzgodbe Three Fates, saj se Empress of Rome konča precej napeto. Celotno zbirko priporočam vsem ljubiteljem Rimskega imperija, državnih spletk, prepovedanih ljubezenskih zvez, vojaških triumfov, gladiatorskih bojev ter predvsem dobrih zgodb s še boljšimi junaki.

[monique]

10) Knjiga, ki jo je napisal moški (1 točka)

Conn Iggulden - Kri bogov
Ocena:


S to knjigo sem odlašala precej časa, predvsem ker sem predvidevala, da mi ne bo preveč všeč. V prejšnjih delih mi Oktavijan ni bil dobro predstavljen in si nisem znala predstavljati, ko bo on v glavni vlogi. Najbolj me je motilo, da je bil preveč vojaški. Kakor jaz vem, je bila ravno fora, da je bil on toliko drugačen od diktatorjev Marija, Sule in Cezarja, ki so bili vsi blazno sposobni vojaški poveljniki. No če odštejem ta moteč element, je bila pa pravzaprav povprečno dobra knjiga. Iggulden se je spet izkazal v detajlnih opisih bitk – sploh pomorska bitka med Agrippo in Sekstom Pompejem je bila brutalna, zadnja odločilna bitka pri Filipih pa zelo napeta, čeprav izid ni ravno skrivnost. Motilo me je tudi, da so bile nekatere osebe premalo opisane; recimo Aggripa in Mecenat, ki se ju jaz iz prejšnjih delov sploh ne spomnim. Glede na njuno precej pomembno vlogo, bi jima sama posvetila malenkost več časa. Glede na vse, je ocena primerljiva mojim občutkom. Igguldenove knjige so mi všeč zaradi podrobnih opisov in zanimivih informacijah, ki jih vedno poda na koncu knjige, ampak mi pa nikoli ne uspe pasti v njegove knjige, kot pri Kate Quinn, kjer kar živim in čutim z njenimi liki. Bi pa vseeno brala naprej, če bi se odločil napisati še serijo, kako je Oktavijan postal cesar Avgust.

[monique]

13.) Po lastni izbiri (1 točka)

Tessa Dare - When a Scot Ties the Knot
Ocena:

https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/73 ... 21807e.jpg[/imgm]

Tesso Dare sem imela že dolgo časa na spisku to-read books, ampak nekako kar nisem uspela priti do nje. Potem pa me je pritegnila tale naslovnico, ki mi je zares luštna in tudi vsebina mi je bila zelo posrečena. Če se le da berem serije po vrsti, zato sem začela s prvim delom Castles ever after – Romanca z vojvodo, ki me ni preveč navdušil in sem bila že kar malo skeptična, če bi sploh nadaljevala, no ampak Ne zavrni markiza je bila pa tako fantastično smešna, da se je odkupila tudi za prvo knjigo. Če se zdaj posvetim When the Scot Ties the Knot. Ker je Logan Mackenzie Škot sem morala nujno prebrat v originalu, ker naravnost obožujem škotski naglas, za kar krivim serijo Outlander. In ja, Logan je pravi škotski srček Maddie je pa prava faca s svojimi pismi – škoda, da pisem ni bilo več, ker sem se tako nasmejala zraven. Njun odnos se lepo odvija skozi zgodbo; kako imata pravzaprav že dolgo skupno zgodovino skozi pisma, čeprav se pravzaprav sploh ne poznata. Prav posrečeni so bili tudi Mackenzijevi kolegi iz vojne, sploh njihovi komentarji o osvajanju žensk. In pa seveda, da ne pozabim lobsterjev, najbolj inovativnih domačih ljubjenčkov ter hkrati raziskovalnih primerkov za razmnoževanje Pri epilogu sem se pa nasploh čisto stopila. Tako da splošna ocena knjige – romantična, smešna, ljubka.

[monique]

8) Mladinska knjiga (2 točki)

Laini Taylor - Sanje bogov in zveri
Ocena:


!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Warning: spoilerji za celo triologijo !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Za to točko sem se dolgo časa odločala, katero knjigo bi brala, ker mi grejo glavne junakinje v YA litraturi vedno bolj na živce, in mi je zmanjkoval idej, katere knjige bi se lotila. Imam pa tudi zelo nadležno navado, da velikokrat ne končam serij, ki jih začnem brat, zato sem se spomnila, da še nisem prebrala 3. dela te serije. In ker je minilo že kakšne 2-3 leta, odkar sem brala prva dva dela, sem seveda samo trapasto strmela v imena, ki se jih nisem več spomnila. Dobro, glavne osebe so se mi zdele znane in potem je bilo cel kup angelov in himer in je nastala v moji glava zmeda. Ko sem ugotovila, da je Brimstone mrtev, čeprav nisem imela pojma, kdaj se je to zgodilo, sem šla lepo v knjižnico po prva dva dela, da bi si osvežila spomin, kar je bila odlična ideja. Po ponovnem branju mi je bila zgodba namreč veliko boljša - lahko bi rekla, da sem res padla noter – in še enkrat močno žalovala za Hazaelovo smrtjo smrk Aja pa ugotovila, da noter nastopajo Steliani in da Jael namerava v človeški svet – očitno je možno pozabit tudi glavni zaplet zgodbe No pa da se vrnem k 3. delu. Res sem bila navdušena nad zapletanjem in razpletanjem trpeče ljubezenske zgodbe Akive in Karou. V knjigah je težko najti kvalitetno ljubezensko zgodbo (razen, če to ni drama, ob kateri se zjokam kot dež), ampak njuna love story se mi ni zdela plehka, kar je običajno res značilno za YA knjige. In scena v tuš kabini je bila res lepa, kljub temu, da to ni ravno kraj, kamor bi umestila tak heart-breaking moment. In pa seveda hiša brez vrat, s čajnikom in odejo. Akiva in Karou imata res smisel za romantiko Ker sem se že raznežila bom še nadaljevala z mojim najljubšim parčkom – Mik in Zuzana. Sploh tista novelica o njunem prvem zmenku je svetovna. Oba sta taka posebna lika. Zuza bi mogla biti vzor za YA junakinje. Še celo slabo zgodbo bi ji uspelo spremenit v dobro. Mik mogoče ni tako izstopajoč lik, ampak zaroka na tistem ptiču je bila res prisrčna No, če bi se zgodba nadaljevala bi Zuza in Mik, verjetno izgubila mesto najljubšega parčka, ker Liraz in Ziri sta bila pa preprosto preveč luštna, da ju ne bi imela še raje. Škoda, da nista imela več skupnih scen. Že takrat, ko je bil Ziri še Thiago, sta bila res badass poveljniški par, ampak Ziri se mi je res smilil v tistem telesu, in potem sem že čisto znorela, ker sem mislna, da so ga dejansko ubil – ker resno a ni bilo dovolj, da je umrl Hazael??? In potem ta scena, ko Liraz sprašuje Karou, če ji je uspelo ujeti njegovo dušo – to je bil najboljši prizor v knjigi. Liraz mi je šla že od začetka malo na živce, kljub temu, da je bila zelo zanimiv lik, ampak njena transformacija je bila tako dobro napisana, da bi si zaslužila več prizorov – še posebno z Zirijem. Recimo motile so me nove osebe – Esther, Eliza in še posebej Steliani. Skarab mi je bila milo rečeno neznosna – razvajen otročaj na prestoli, ki lahko ubija z mislimi in bi si rad iz ubitih duš naredil harfo Resno Dobro, da ona in Jael nista imela otroka. Najbrž bi uničil svet že samo, če bi preveč hudobno kihnil. Edina dobra stvar na Stelianih je bil Carnasial, oziroma natančneje njegovo ime. Mogoče zato ker me je spominja na Castiela. Pač moraš imeti rad tipa, ki ima tako luštno trapasto ime.
No kljub določenim stvarem, ki so me motile, si knjiga povsem zasluži 5 zvezdic, no bolj 4,5 ker je bilo premalo scen z Zirijem in Liraz in ker sta Akiva in Karou tako dolgo čakala na zaseben skupni čas, da je bilo že kar malo trpeče. Ampak radodarno zaokrožim navzgor, ker sem resnično uživala ob branju. Pohvale Laini za tako izvirno zgodbo

[monique]

16) Knjiga, ki vsebuje ljubezenski trikotnik (1 točka)

Emma Mars - Strasti v hotelu: Soba 101
Ocena:

No te naloge se nisem preveč razveselila, ker nisem pretirana ljubiteljica ljubezenskih trikotnikov, ampak tale knjiga s tem kompleksnim trikotnikom hotelke Anabelle in bratov Barlet me je pa enostavno navdušila. Switch to English.
I was kind of surprised how much I loved this book. I expected it to be just like a lot of others - nothing special but good enough to pass the time, but it is different and special and yeah a little weird. First of all, I loved that story takes place in France. I was learning French in high school - unfortunately not very successfully, because I think it would be so much better to read this book in its original language. But anyway, I fell into the story right in the first chapter and then I couldn´t put the damn book down, which was great except that I didn´t really have time for reading. But it was worth of a stolen time. Interesting heroin, beautiful places, French history, sad moments, funny moments - my favorite scene is, when Elle is wandering street in her wedding dress, music references - Enjoy the Silence by Depeche Mode is still playing in my head, and finally, erotica that was sensual and passionate rather than overused as in so many books now. At the end of the book, I was positively sure that I would go to chambre deux with Elle. And Louis of course. Ah, that man. You could strangle and kiss him at the same time. And he would probably enjoy that.
Also, I need to check that Louis´s list of books. I had already read only a few of them.