2. Knjiga z rdečo platnico
Ian McEwan: V imenu otroka
Knjigo sem si izposodila namensko, da jo uvrstim v ta izziv in opis na platnicah je veliko obetal. Knjiga pa me ni preveč potegnila oz me je kar malo razočarala. Po mojem mnenju premalo dogajanja in preveč filozofiranja.
Fiona Maye je sodnica, že v letih, poročena in brez otrok. Kariera je na prvem mestu, zakon na zadnjem. Mož ji napove ločitev oz jo za kratek čas zapusti, saj nima časa zanj. Prav v tem času se, kot vedno, sooča s težkimi primeri na sodišču, kjer mora razsoditi, kaj je prav in kaj ne. Osrednji primer, ki zavzema največ prostora v knjigi, je primer skoraj polnoletnega Adama, obolelega za levkemijo, ki zaradi verskih razlogov zavrača transfuzijo, ki bi mu lahko rešila življenje. Fiona se sooči z veliko dilemo oz se hoče na lastne oči prepričati, ali je ta njegova odločitev plod zavestne odločitve ali za tem stojijo starši oz verska skupnost.Srečanje je pristno, težko, sodnica razsodi, da je otrokova dobrobit življenje in da je to pomembnejše od vseh verskih nazorov in zgodba se razplete, Fiona pa ugotovi, da imajo njene odločitve lahko usodne posledice.
Roman je prvoosebna pripoved Fione. Spoznamo, da v svojem življenju marsikaj obžaluje - da nima otrok in je dala kariero na prvo mesto. Knjiga je kljub vsemu povšinska oz prekratka, da bi zares ugotovila, kaj Fiona misli, saj je zaprta vase in zelo predana svojemu delu, svoja čustva pa pušča nekje ob strani. Kot sem napisala, pogrešam malo več akcije, malo več konkretnih premikov... Da nam pa vseeno misliti o pomembnosti kariere, o tem ali je Bog res vsemogočen, da lahko odloča o zelo pomembnih vidikih našega življenja. Kje se vera konča in začne naša osebna svoboda?...
Konec je sicer tragičen, a prinaša upanje v njenem zakonskem življenju...
Ocena: 3 zvezdice