Knjiga, ki je izšla leta 2017 (3 točke)
A Court of Wings and Ruin
Sarah J. Maas
Serija: A Court of Thorns and Roses #3
Ocena:
Mnenje:
Ta zadnji del trilogije sem nestrpno pričakovala celo leto in sedaj, ko sem jo prebrala, sem razočarana.
Zgodba se nadaljuje, Feyra je pri Tamlinu v Spring Courtu in želi izvedeti skrivnosti, ki bi ji lahko pomagale v boju proti Hybernu. Potem se vrne nazaj k Rhysu. Ta dva neznansko shippam, nikakor pa ne Neste in Cassiana. Tudi ne Elian in Azriela. Še za Elain in Luciena imam pomisleka, čeprav sta mates. Vglavenem, zgodba se nadaljuje naprej tako, da iščejo način, kako premagati Hyberna, dokler ga na koncu v vojni tudi končno ne ustavijo.
Drugi del mi je bil neznansko všeč! Liki, scena, zgodba, VSE mi je bilo briljantno. Ta? Ne toliko. Zgodba se mi je preveč vlekla in do polovice se mi je zdelo, kot da je vse en sam (pre)dolg prolog. Moj najljubši del knjige in nasploh višek zgodbe mi je bil sestanek vseh High Lords. Ta del je bil briljanten! Potem pa je spet šlo bolj navzdol. Na živce mi je šlo veliko reči. Na primer to, da sem imela občutek, da je avtorica veliko elementov vključila na silo, čeprav je bilo že toliko snovi. Določeni elementi tudi niso imeli nobenega pomena - zaradi tega sem dostikrat imela na obrazu

izraz. Motilo me je tudi vse to poparčkanje. ACOMAF je bil o ozdravljanju duše, o ponovnem zaupanju in poskušanju, o prijateljstvu. Prav v veselje mi je bilo brat o vseh junakih - sedaj pa ne več toliko. Tudi zato, ker sta Nesta in Elain prišli nazaj in ker sta se VSILILI v Court of Dreams. Njiju ne bom nikoli sprejela

Potem me je motilo tudi to, da je SJM navrgla toliko LGBT elementov. Nič nimam proti LGBT, ampak v knjigi je bilo tega preveč, ker je prišlo iz nenada - kar tako so se vsi začeli neki izpovedat. Kot, da je avtorica želela nadoknaditi zamujeno v prejšnjih dveh knjigah

Da ne pozabim, da sem se neprestano spraševala, kakšna je bila sploh Lucienova vloga. Pisateljica ga je kar spravila s poti na neko 'skrivno misijo', da bi poiskal neko izgubljeno kraljico. In je potem niti on ni našel! Kar tako se je spet pojavil!

In konec je bil tako čuden! Sploh nisem dobila odgovorov na vsa vprašanja, ki so se pojavila skozi trilogijo, in še nova so se odprla!

Lahko bi še naprej jamrala, ampak bom zdej poudarila stvari, ki pa so mi bile všeč
Še vedno shippam Feyro in Rhysa kot zmešana! Njun odnos je življenje in cilj mojega bivanja!

Knjige SJM so mi zelo všeč zaradi tistih momentov, kjer ti hitro bije srce in se obenem smeješ in jočeš. Tudi v tej knjigi tega ni manjkalo in v tem pogledu me avtorica ni razočarala

Še vedno sem našla nekaj citatov, ki so mi bili res všeč in ki mi ne pustijo živet v miru
“Only you can decide what breaks you, Cursebreaker. Only you.”
“It's a rare person to face who they are and not run from it - not be broken by it.”
"He said down the bond, I would have waited five hundred more years for you. A thousand years. And if this was all the time we were allowed to have... The wait was worth it.
He wiped away the tears sliding down my face. "I believe that everything happened, exactly the way it had to... so I could find you." He kissed another tear away.”
“What we think to be our greatest weakness can sometimes be our biggest strength.”
“I see all of you, Rhys. And there is not one part that I do not love with everything I am.”
“We're all a broken, in our own ways - In places no one might see.”