Bralni izziv 2017 - Matty

[matty]

DETEKTIVSKI ROMAN
Naslov: The Black Dahlia (L.A. Quartet #1)
Avtor: James Ellroy
Žanr: noir, detektivski roman, zgodovinski roman
Ocena:
Prebrano: 9.7.2017
Goodreads

Mnenje:

Ta knjiga mi sploh ni bila všeč in za to imam tehtne razloge. Najprej, avtorjev slog mi sploh ni ležal in na začetku sem resno razmišljala, da bi knjigo enostavno zaprla. Zgodbo napolni z nepomembnimi detajli in obstranskimi zapleti zato Dahlie sploh ne srečamo kar nekaj poglavij. Nekako postane postranska oseba v drami glavnega lika, detektiva Dwight »Bucky« Bleicherta, in njegovega detektivskega partnerja Lee Blancharda. Njen umor je zgolj izgovor za vso dramo, saj se le slabo lotijo razvozlavanja njenega umora. To mi je šlo na živce – ženska je mrtva, policija pa se ukvarja z nabiranjem političnih točk za nadrejene, prikrivanjem korupcije in podobno.

Avtor je dejansko kar zaljubljen v podobo skorumpirane policije, groznih beznic in četrti polnih prostitutk. Zaradi tega si je težko predstavljati, da se zgodba sploh dogaja sredi belega dne – mogoče je to prednost za noir žanr? Mene je samo motilo.

Karakterizacija tudi ni bila dobra – osebe se nekako zlivajo druga v drugo, še posebej policijske enote se le malo razlikujejo med sabo. Da bi si zapolnili imena kar pozabite. Vsi so na nek način skorumpirani ali moralno slabi, zato ne upajte na kakšno dobro opravljeno preiskavo. Ženski liki pa so nasploh katastrofalni, pravzaprav lahko mirno predvidevate, da bo nov lik ali prostitutka, lahka ženska ali pa nora. Nič čudnega, če se vam zazdi, da je LA ena sama odprta psihiatrija. Dolgčas, ne nekaj šokantnega in zanimivega.

[matty]

NAJLJUBŠA KNJIGA IZ OTROŠTVA
Naslov: Heidi
Avtor: Johanna Spyri
Žanr: otroška lit., klasik
Ocena:
Prebrano: 13.7.2017
Goodreads

Mnenje:

Na ta klasik imam čudovite spomine, še posebej na risanko, ki sem jo gledala na nemški TV v otroštvu. Če se prav spomnim, je ekranizacija zelo zvesta knjižni predlogi, kar je najverjetneje pripomoglo h kvaliteti produkcije in veliki popularizaciji knjige v tujini. (Me prav zanima, če jo še predvajajo – najverjetneje je zob časa ni načel in je še vedno odlično gledanje za otroke - Heidi, Girl of the Alps (wiki) )

Knjige se zelo dobro spominjam, čeprav sem jo prvič prebrala v slovenskem prevodu. Pravzaprav je kot nekakšen film v knjižni obliki – zelo malo je odvečnega branja in zgodba teče z neverjetno lahkotnostjo. Res je zgodba enostavna, vendar ima veliko srca in dobro opisuje doživljanje otrok. Avtorica se je resnično vživela v like, kar je mogoče čutiti z vsako prebrano stranjo. Priporočam jo za vajo v branju majhnim deklicam, saj jih bo zgodba posrkala vase. Opisi življenja v Alpah so čudoviti, še posebej opisi pokrajine, prav tako pa topli odnosi med vaščani in družino Sesemann. Knjiga izžareva neko toplino, pozitivizem, ne glede na razmere in prepreke, ki jih osebe doživijo. To mi je dobro delo v času branja.

Kar me preseneča je, da sem popolnoma pozabila na religijske elemente v zgodbi, ki se pojavijo v drugi polovici knjige. Ha – otroci in njihove prioritete. Najverjetneje mi to ni bilo pomembno in sem gladko pozabila nanje, ko pa je bilo veselo dogajanje na pašnikih toliko bolj zanimivo. No, ni me pretirano motilo, da se je Heidi učila molitev in podobnega, ker je bilo organsko prepleteno v zgodbo, prav tako pa ni bilo očitnega težkega moraliziranja glede vere. Običajno me širjenje vere skozi otroške knjige zelo moti, tukaj pa ni očitno štrlelo iz zgodbe, zato se ne sekiram.

[matty]

KNJIGA AVTORJA, KI JE NAPISAL SAMO ENO KNJIGO
Naslov: Black Beauty
Avtor: Anna Sewell
Žanr: klasik, mladinski roman
Ocena:
Prebrano: 30.7.2017
Goodreads

Mnenje:

Gre za eno izmed najljubših knjig mojega poznega otroštva, saj sem bila takrat popolnoma nora na konje. Gre za čudovito pripoved mladega konja, ki opisuje svoje življenje in ljudi s katerimi pride v stik. Nekateri z njim ravnajo čudovito in se zavedajo, da je čuteče živo bitje, spet drugi v njem vidijo zgolj vir zaslužka ali stroj. Avtorica skozi prvoosebno pripoved konja prikaže številne probleme pri ravnanju z živalmi v takratni družbi, kar je bilo na določeni točki nekoliko težko brati, ker ti živali prirastejo k srcu. Vsak živalski lik je dobro okarakteriziran, zato se sploh ni težko vživeti vanje. Nič čudnega torej, da je takrat odprla debato in pripomogla k izboljšanju stanja kočijažev in njihovih konj.

Knjiga je zasluženo klasik, ki pa ga pogosto krajšajo za mlajše bralce in prikrijejo zlorabo živali ter s tem avtoričino kritiko družbe, ki zlorabe do neke mere dopušča. To me do neke mere preseneča, saj sem morala preiskati kar nekaj internetnih strani, da sem prišla do brezplačne originalne verzije knjige. Saj je v zgodbi dovolj človeških likov, ki pomagajo živalim in se trudijo stanje v družbi spremeniti. Otroci naj preberejo knjigo takšno kot je bila zapisana, drugače zgodba izgubi svojo sporočilo. Saj so še pravljice bolj grozljive, zato kar mirno dajte knjigo v roke otrok ter se o tematiki ravnanja z živalmi pogovorite. Zaradi resnice ni treba otrok prikrajšati za dobro knjigo.

[matty]

KNJIGA, KI GOVORI O DRUŽINI
Naslov: Cousin Bette
Avtor: Honoré de Balzac
Žanr: klasik, zgodovinski roman
Ocena:
Prebrano: 18.7.2017
Goodreads

Mnenje:

To je dokaj zapletena zgodba o ljubosumju in maščevanju, v francoskem slogu pa še o številnih ljubezenskih razmerjih. Množica edinstvenih oseb se zaplete v kompleksno mrežo spletk, ki jih prične plesti Bette. V želji po materialnem in družbenem vzponu je pripravljena uničiti zakon svoje sestrične ter nečakinje, ki ji je speljala ljubimca. Bette je pogosto le opazovalec dogajanja ter posreduje le kadar ima od tega korist, drugače pa je skoraj neviden del burnega življenja drugih oseb v knjigi. Vendar se pogosto za najbolj tragičnimi zapleti skriva njena roka, zato je tudi naslovna junakinja zgodbe.

Balzac vse skupaj pripoveduje na rahlo ironičen način, zato lahko delo označimo tudi za ironično komedijo, vendar pa gre predvsem za tragedijo, saj je le redkokatera oseba na koncu srečna. Kar nekako tudi pričakuješ, saj imajo vsi dovolj napak, da se ne bodo izvlekli iz težav. Pravzaprav je knjiga dokaj dobra limonada, saj ne manjka oseb iz nižjega sloja in pa visokih funkcionarjev, zato se lahko za vsakega bralca najde vsaj ena oseba, ki vam bo všeč.

Natančni opisi življenja meščanov v post-Napoleonski dobi ter zapleten sistem uslug in podkupnin, ki upravlja z državno upravo in vojsko, nam dajejo odlično ozadje za vse spletke. Vsekakor vas zgodba ne bi smela dolgočasiti, vendar vas bo morda rahlo odbijal natančen popis premoženja posameznikov, če si vsega ne znate točno predstavljati. Me pa vsekakor zanima kako zgleda filmska upodobitev – mislim, da obstaja celo več dobrih verzij.

[matty]

DRAMSKO DELO
Naslov: Twelfth Night, or What You Will
Avtor: William Shakespeare
Žanr: dramsko delo, komedija
Ocena:
Prebrano: 26.10.2017
Goodreads

Mnenje:
Hotela sem nekaj lahkotnega, zato sem posegla po komediji, ki pri Shakespearu pomeni srečen konec in ne toliko smeha kot si predstavljamo dandanes. Seveda je kar nekaj zanimivih zapletov in duhovite igre besed in dvojnih pomenov, vendar se ne krohotaš. Mogoče bi bilo drugače, če bi zadevo videla na odru, saj lahko obrazna mimika doda veliko k besedilu, vendar je tudi tako luštna zgodba.

Sledimo Violi in njenemu bratu Sebastianu, ki ju loči brodolom v tuji deželi. Zgodba je nominalno postavljena v starodavno Ilirijo, vendar je nekoliko preveč angleških imen, da bi temu lahko verjeli. Viola se tako znajde na dvoru ilirskega vojvode Orsina, zaradi varnosti pa je tja prišla v moški preobleki kot Cesario. Stopi v službo pri vojvodi in se tekom let zaljubi vanj, čeprav je Orsino zaljubljen v kneginjo Olivio. Tako mu mora Viola pomagati osvojiti nemogočo Olivio, ki pa se zaljubi v nežen obraz Cesaria. Popoln in pričakovan ljubezenski trikotnik. *haha – nothing new here, move along*

V zaplet se vpletejo tudi druge osebe, ki nam služijo kot komično ozadje in tudi glasbena spremljava, saj ima igra kar nekaj glasbenih vložkov. Tako služabniki ponaredijo pismo in prepričajo napihnjenega skrbnika Malvolia, da je Olivia zaljubljena vanj. Njej dvori tudi neumni oproda Sir Andrew Aguecheek, ki nenehno tekmuje s Cesariom. Mislim, d aje dvorni norec najbolj pametna oseba, čeprav na prijetno sarkastičen način.

Da je zmeda še večja, Olivia slučajno sreča Violinega brata Sebastiana in ga zasnubi. Fantu je lepotica všeč in skrivaj se poročita. Viola/Cesario nima pojma zakaj Olivia kar naprej namiguje, da sta ljubimca. Medtem se skrivne romance in spletke dogajajo tudi med služabniki.

Vse se končno razkrije, ko se Viola in brat skupaj pojavita pred ostalimi osebami. Resnica pride na dan, Viola pa lahko končno nastopi kot ženska ter razkrije svojo ljubezen do Orsina. Ta se seveda takoj odloči, da se z njo poroči in dobimo srečen konec. Torej, dokaj klasična zadeva in razplet za komedijo.

[matty]

KNJIGA, KI SE DOGAJA NA SLOVENSKIH TLEH
Naslov: Veronika Decides to Die
Avtor: Paulo Coelho
Žanr: drama, psihološki roman
Ocena:
Prebrano: 4.11.2017
Goodreads

Mnenje:

Zanimivo je brati delo tujega avtorja, ki je postavljeno na slovenska tla. Nekaj detajlov o Ljubljani je zgrešil, ampak nič ne de – je zgodba dokaj zanimiva sama po sebi. Sledimo Veroniki, ki se je odločila narediti samomor, saj v življenju ne vidi nobene perspektive. Nekako se je ujela v dolgočasno rutino, ki je ne upa pretrgati, hkrati pa ne more utišati občutka, da je življenje vredno več od tega, kar trenutno ima. Poskus se ji ponesreči in zbudi se v psihiatrični ustanovi, kjer ji glavni zdravnik pove, da si je nepopravljivo poškodovala srce in da bo živela le še teden dni. To v njej sproži krizo, saj si postopoma vedno bolj želi živeti ter se ne obremenjuje več s tem, kaj si bodo drugi mislili o njej – navsezadnje je vendarle obdana z 'norci'. Pogovori z drugimi pacienti ji spremenijo pogled nase in življenje, hkrati pa ona s svojim počasnim umiranjem iz otopelosti prebudi njih. Tako se kar nekaj povratnikov odloči, da se bodo za vedno vrnili nazaj v normalno življenje, ki pa ga bodo živeli kot si to želijo.

Avtor vključi kar nekaj avtobiografskih momentov, saj so njega starši kar trikrat poslali na psihiatrijo, ker je želel postati umetnik, česar sploh niso mogli razumeti. Tako lahko opisuje ustanovo in tipične primere pacientov dokaj verodostojno in simpatično. Coelhove knjige nasploh izžarevajo neko naklonjenost in pozitivno energijo, zato tudi ta knjiga sploh ni temačna ali zamorjena, ampak dokaj prisrčna in rahlo filozofska. Bila mi je kar všeč, vendar nisem bila zadovoljna s koncem zgodbe. Bilo je rahlo premalo in prekratko za moj okus, vendar bo morda komu drugemu bolj všeč.

[matty]

In tako se je zaključil bralni izziv 2017. Bilo je ravno prav raznolikih knjig, da se je vedno našlo nekaj po mojem okusu pa še z drugimi bralnimi izzivi se je kar poklopilo. Mogoče me vse knjige niso navdušile, vendar to ni zrcalo izziva, temveč le spodbuda, da naslednje leto vse izpeljem še bolje.

Čestitke tudi drugim bralcem in bralkam, ki jim je uspelo preprati vseh 25 knjig.