Bralni izziv 2017 - Mateja Teja

[Mateja Teja]

naloge 11.jpg (178.58 KiB) Ogledan 1978 krat

[Mateja Teja]

1) Knjiga, ki jo je napisalo več avtorjev (3 točke)
Milica Antić Gaber, Deja Crnović, Špela Kalčić, Maja Malešević, Špela Razpotnik, Tina Lužar, Urška Strle: Na poti do lastne sobe
2) Knjiga z rdečo platnico (2 točki) Els Beerten: Vsi si želimo nebes
3) Knjiga, ki ima v naslovu ime kraja/mesta/države (3 točke) Brigitte: Brezdomka v Parizu
4) Knjiga avtorja, ki je napisal samo eno knjigo (1 točka) Yeonmi Park: Da bi lahko živela
5) Knjiga, kjer je na platnici ženska z lepo obleko (2 točki) Adriana Lisboa: Simfonija v belem
6) Knjiga, kjer je na platnici moški (2 točki) Žarko Laušević: Leto mine, dan nikoli
7) Knjiga po kateri so posneli film (3 točke) Kim Edwards: Hči varuha spominov
8) Ljubezenski roman (2 točki) Andrej E. Skubic: Koliko si moja?
9) Knjiga z več pripovedovalci (3 točke) J.P. Delaney: Dekle pred njo
10) Zgodba se dogaja v puščavi (1 točka) Halima Beshir: Solze puščave
11) Knjiga avtorja, s katerim si delita prvo črko imena (3 točke) Miha Mazzini: Otroštvo
12) Knjiga z glavno žensko vlogo (2 točki) Kate Summerscale: Sramota gospe Robinson: zasebni dnevnik viktorijanske dame
13) Po lastni izbiri (1 točka) Tonni Morrison: Bog pomagaj otroku
14) Detektivski roman (2 točki) Jo Nesbø: Snežak
15) Knjiga, ki se dogaja na slovenskih tleh (3 točke) Lara Paukovič: Poletje v gostilni
16) Knjiga, ki ima duhovito zgodbo ali te nasmeji (1 točka) Hendrik Groen: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4
17) Knjiga, ki je izšla pred tvojim rojstvom (3 točke) Pearl S. Buck: Dobra zemlja
18) Knjiga, ki govori o družini (2 točki) Tereza Boučkova: Leto petelina
19) Knjiga s politično vsebino (3 točke) Yan Lianke : Služi ljudstvu
20) Knjiga, kjer ima glavni junak super moči (2 točki) Ian Somers: Talent za milijon dolarjev
21) Knjiga, ki si jo želel/a prebrati že lani (2 točki) Anthony Doerr: Vsa ta nevidna svetloba
22) Zgodba se dogaja na morju (1 točka) Michel Bussi: Čas je morilec
23) Izšla leta 2017 (3 točke) Igor Marojević: Mamina roka
24) Najljubša knjiga iz otroštva (2 točki) Enid Blyton: 5 prijateljev na otoku zakladov
25) Dramsko delo (3 točke) William Shakespeare: Macbeth

Knjige, ki sem jih še prebrala v letu 2017:

Jo Nesbo: Netopir
Elena Ferrante: Genialna prijateljica
Miljenko Jergović: Oče
M.C. Beaton: Agatha Raisin in usodna pita
Sally Gardner: Črviva luna
Davor Bračko: Bračkovi na potovanju
Ana Woltz: Nenavaden teden s Tesso
Siobhan Dowd: Barjanski otrok
Mayita: Esenca življenja na poti
Helen Fielding: Dojenček Bridget Jones
Janja Vidmar, Boris Gavrić: Tretja možnost
Jennifer L. Armentrout: Bodi moja
Isabel Allende: Japonski ljubimec
John Green: Katherine, Katherine
Sabinca Gorenc: Raztrgana do kosti, a zdaj letim
Mira Delavec Touhami: Skrivnostni svet Slovenije
Anja Jenko: Brez panike
Samuel Bjork: Postelja iz peres
Eleanor Moran: Preblizu
Uzodinma Iweala: Zveri brez domovine
Tratnik, Kolar, Kodrič, Vojnović, Čater, Sosič, Mazzini, Hrastelj, Kosmač, Gazvoda: Dogodek v mestu
Knut Hamsun: Glad
Ivana Djilas: Hiša
Tina Maze, Vito Divac: Jaz. Tina
Tadej Golob: Jezero
Imre Kertesz: Brezusodnost
Sandor Marai: Esterina zapuščina
Rodaan Al Galidi: Avtist in poštni golob
Kenzaburo Oe: Osebna zadeva
Anne Michaels: Ubežni delci
Carlos Ruiz Zafon: Marina
Agota Kristof: Šolski zvezek
Garth Stein: Umetnost dirkanja v dežju ocena
Agota Kristof: Triologija (Šolski zvezek, Dokaz, Tretja laž)
Carolyn Jessop: Pobeg
Berest, Diwan, De Maigret, Mas: Kako biti Parižanka vedno in povsod
Victoria Holt: Revna sorodnica
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit
Simon Mičić: Deček s tatujem na srcu
Margaret Mazzantini: Ne premikaj se
Margaret Mazzantini: Sijaj
Victoria Holt: Hiša ob močvirju
Robyn Davidson: Poti
Curtis Sittenfeld: Za oženit
Per J. Andersson: O Indijcu, ki se je s kolesom peljal vse do Švedske, da bi tam znova našel svojo veliko ljubezen
Suzana Štravs: Ljubezen v nevihti in moški s tatujem na srcu
Goran Vojnović: Figa
Paula Hawkins: Pod gladino
Elena Ferrante: O novem priimku
David Lagercrantz: Dekle, ki je iskalo pravico
uredila Dijana Matković: Antologija tesnobe
anonimna avtorica: Vprašaj Alico
Jasmina Ahmetaj, Marta Gregorčič: Dekle z bonboni
E. Lockhart: Bili smo lažnivci
Pavel Sanajev: Pokopljite me za šprajc
Jasna Šebjanič Pupis: Katarinin hrib
Sophie Kasiki: V pekel in nazaj
Ian Mcewan: Cementni vrt
Henning Mankell: Skrivnost ognja
Yasunari Kawabata: Snežna dežela
Beate Teresa Hanika: Krik rdeče kapice
Slavenka Drakulić: Kot da me ni
John Hersey: Hirošima
Aleksandra Hampamer: Očim in pankrt
Irena Velikonja: Taša
Katarina Nadrag: Utopljene sanje o poti iz alkoholnega pekla
Kathrina Winkler: Modro okrasje
Brigitte Blobel: Nič mi ni
Bernardo Atxaga: To nebo
Chiara Amirante: Samo ljubezen ostane
Duro Zrakić: Vsi me imajo radi, samo oče ne
Doris Pilkington: Zajčja ograja
Gregoire Delacourt: Seznam mojih želja
Ivka Abramović: Kristalne sanje

[Mateja Teja]

Knjiga s politično vsebino (3 točke)

Yan Lianke: Služi ljudstvu

Ocena

200.jpg (11.5 KiB) Ogledan 3134 krat

Knjige s politično vsebino niso ravno ena meni ljubih tem. Izbrala sem si politično satiro, ki se dogaja leta 1967 na Kitajskem, v obdobju, ko je državo vodil največji kitajski komunistični voditelj Mao Zedong. Objava tega romana na Kitajskem je bila prepovedana, saj žali Mao Zedonga in vojsko in je preplavljen s seksualnimi temami.

Vu Davang, mlad narednik, je glavni kuhar poveljnika devizije in njegove žene Liu Lan. Želi si priti do članstva v partiji in do napredovanja, do položaja uradnika. V poveljnikovi kuhinji na pultu je postavljena lesena plošča z zvezdami, puško, čutaro in pšeničnimi klasi v rdeči in rumeni barvi s škrlatnim napisom Služi ljudstvu. Ta predstavlja simbol revolucije. Nekega dne Liu Lan postavi ploščo na mizo, kar pomeni, da mora vsakič, ko to naredi, Vu Davang ubogati njen ukaz. Želi ga zapeljati, vendar se Vu Davang brani njenih čarov, zato ga ta želi odpustiti. Dobi še eno priložnost in tako se začne strastno, prepovedano razmerje med njima.

Vu Davang bi lahko že na začetku izdal polkovnikovo ženo, ker pa želi zaščiti njen ugled in tega ne stori, se mu to na koncu povrne. Ni mi bilo všeč, da se je glavni junak vdal čarom Liu Lan samo zato, da ne bi izgubil možnosti napredovanja, čeprav sta ga doma čakala žena in sin. Mogoče pa je to storil zato, ker je pred poroko podpisal predporočno pogodbo, v kateri je bodočemu tastu prisegel, da bo naredil vse, kar je v njegovih močeh. da bo v nekaj letih napredoval in omogočil njegovi hčeri lepo življenje v mestu. V nekaj tednih, ko se njuno ljubezensko razmerje poglobi, Vu Davang in Liu Lan ugotovita, da ne moreta drug brez drugega. Drzno se mi je zdelo, kako sta v znak prisege, da ne bosta nikoli pozabila eden na drugega, začela uničevati simbole revolucije, plakat presednika Maa, njegova zbrana dela. Med kulturno revolucijo je bilo sramotenje Maove podobe kaznovano s smrtjo. Nekoč oba zvesta partiji, sta tako postala kontrarevolucionarja.

Knjigi sem namenila oceno 3 zvezdice. Ni bila slaba, vendar ni bila noben presežek. Najbolj v spominu mi je ostalo, kako sta glavna junaka uničevala simbole revolucije v hiši, čeprav bi ju to lahko stalo življenja.

[Mateja Teja]

Knjiga z glavno žensko vlogo (2 točki)

Kate Summerscale: Sramota gospe Robinson: zasebni dnevnik viktorijanske dame

Ocena

200(10).jpg (14.05 KiB) Ogledan 3062 krat

Ker zelo rada berem dnevniške zapise, me je naslov knjige takoj pritegnil k branju. Roman z naslovom Sramota gospe Robinson je zasebni dnevnik viktorijanske dame. Ko sem začela z branjem, sem takoj opazila, da knjiga ni tipični dnevniški zapis v prvi osebi. Malo sem bila razočarana, saj zelo rada berem takšne dnevniške zapise. Avtorica Kate Summerscalle v vlogi zgodovinarke pripoveduje zgodbo po resničnih dogodkih na podlagi arhivskih virov.

Prvi del knjige, kjer avtorica pripoveduje zgodbo iz Isabellinega dnevnika, se mi je zdel zanimiv. Glavno žensko vlogo v romanu ima Isabelle Robinson, meščanska žena, ki ne najde miru in sreče ter hlepi po vzburjenju. Je mati treh sinov, mož pa se je z njo poročil le zaradi denarja in statusa. Isabelle se zagleda v mlajšega, poročenega zdravnika Lana. V prijateljskih odnosih je tudi z njegovo družino. V dnevniku opisuje svoja čustva in hrepenenje po zdravniku Lane ter še po dveh mlajših učiteljih, ki sta prišla zasebno poučevati njene sinove.
Drugi del romana pa opisuje odmevno ločitev, ki se dogaja po tistem, ko je mož prebral njen intimni dnevnik. Večina dogodkov se dogaja na sodišču, avtorica pa opisuje tudi primere prešuštev in drugih odmevnih ločitev v tistih časih. Ta del knjige se mi je zdel dolgočasen, predolg, saj ko sem knjigo vzela v roke nisem pričakovala, da bo skoraj polovica knjige napisana o tem.

Po eni strani Isabellino ravnanje in prešuštvo obsojam, po drugi strani pa jo razumem, saj moža ni nikoli ljubila, vendar pa ga ni mogla zapustiti, ker potem ne bi več smela živeti skupaj z vsemi svojimi sinovi. Hrepenela je po svobodi, a hkrati je bila preveč navezana na sinove. Tudi, ko je moža prosila, naj jo osvobodi in ji dovoli živeti s sinovi drugje, ta o tem ni hotel slišati, saj tako ne bi imel več njenih prihodkov. Zakon v tistem času je namreč možu podelil pravico nad vsem ženinim premoženjem. Vedela je tudi, da je imel njen mož že takrat ljubico in dve nezakonski hčeri. V nekem dnevniškem zapisu, ki so ga našli, je Isabelle nagovorila bralca: » Bralec« je zapisala, »ti me vidiš v dno duše. Zgotovo me preziraš in mrziš. Postaneš tudi v sočutju?« Isabelle je gojila upanje, da bo kdo, ki bo po smrti tehtal njene besede, okleval, preden jo obsodi; da bo morda njena zgodba nekoč naletela na sočutje, celo ljubezen.

Najbolj v spominu mi je ostalo nepravično delovanje sodišč v tistem času, kako ženske niso imele nobene pravice med ločitvenim postopkom. Žena ni smela sprožiti pravnega postopka, čeprav večina zakonskih zvez sploh ni bila sklenjenih iz ljubezni, ampak le zaradi premoženja. Če je mož hotel doseči razvezo, je moral dokazati samo ženino nezvestobo, žena pa je morala dokazati, da je mož poleg nezvestobe kriv tudi zapustitve, krutosti, bigamije, incesta, posilstva.

Knjigo sem ocenila s 3 zvezdicami. Zmotilo me je, da knjiga ni napisana v obliki dnevnika, ampak avtorica pripoveduje zgodbo. Knjiga se mi je na trenutke zdela predolga, avtorica bi lahko drugi del malo skrajšala.Všeč pa mi je bilo, kako je avtorica orisala viktorijansko družbo in nas seznanila z nenenakim položajem in pravicami med moškimi in ženskami v tistem obdobju.

Isabelle so na koncu spoznali za neprištevno, imela naj bi simptome bolezni maternice, zato nikoli ne bomo izvedeli ali so njeni dnevniški zapisi bili resnični ali le plod njene domišlije.

[Mateja Teja]

Knjiga, ki si jo želela prebrati že lani

Anthony Doerr: Vsa ta nevidna svetloba

Ocena

034 slika.jpg (13.84 KiB) Ogledan 2991 krat

O tej knjigi sem slišala že veliko pohval, zato sem jo hotela prebrati že lani. Ker pa je bila ves čas izposojena, sem jo imela rezervirano v knjižnici, a na voljo za izposojo je bila šele v letošnjem letu. Knjiga je odlična. Za njo je avtor leta 2015 dobil Pulitzerjevo nagrado. Knjiga se dogaja malo pred in v drugi svetovni vojni. V njej se prepletata dve zgodbi in sicer zgodba šestletne slepe Marie - Laure, ki živi z očetom v Franciji in osemletnega dečka Wernerja, ki živi v sirotišnici v Nemčiji in je nadarjen za tehnologijo. Čez deset let se njuno otroštvo razblini, saj se začne druga svetovna vojna. Avtor je nadzorno opisal vse vojne grozote, ki so se dogajale v tistem času. V spominu mi je ostalo, kako kruto so v šoli ravnali z Wernerjevim šolskim prijateljem, ker se je uprl sistemu. Kako pogumna je bila slepa deklica Marie - Laure, da je sredi vojne hodila sama v pekarno po kruh, v katerem so bile skrivne kordinate, ki jih je njen stric pošiljal po radijskem oddajniku. Kako se je sama znašla med bombandiranjem in preživela. Na drugi strani pa mali, talentirani deček Werner, ki bi že zdavnaj lahko razkril s katerega radijskega oddajnika so se prenašala sporočila, pa tega ni storil in tako je, ne samo enkrat, temveč kar trikrat rešil življenje slepi deklici. Čeprav sta se na koncu Marie - Laure in Werner srečala samo za par uric v življenju, je bilo to nekaj nepozabnega. To je ganljiva zgodba o pogumu, o človeški dobroti, ki jo včasih najdemo ob najbolj nepričakovanem času. Zgodba, ki je še dolgo ne bom pozabila, v meni je pustila neko sled.

[Mateja Teja]

Knjiga, kjer je na platnici moški (2 točki)

Žarko Laušević: Leto mine, dan nikoli

Ocena:

003 (2) leto.jpg (13.19 KiB) Ogledan 2942 krat

Knjiga Leto mine, dan nikoli je biografska izpoved mladega igralca nekdanje Jugoslavije, Žarka Lauševića. Knjigo je napisal v obliki dnevniških zapisov v zaporu, kjer je pristal potem, ko je v samoobrambi ubil dva človeka, enega pa je huje ranil. Ker je imel v zaporu veliko časa, mu je bilo pisanje izhod, da je lahko preživel te enolične dneve. Roman ni bil slab, na začetku mi je bilo branje zelo zanimivo, ko avtor opisuje dogodke, ki so ga pripeljali v zapor in razmere v zaporu. Njegovo pisanje postaja zelo čustveno, esejistično razpreda o različnih temah, veliko se vrača v preteklost in opisuje svoje spomine iz mladosti ter ankedotične dogodke iz svojih filmov. Ker za igralca Lauševića nisem nikoli prej slišala, niti gledala njegovih filmov, se mi je na trenutke zdelo branje njegovih anekdot iz filmov malce dolgočasno. Biografski romani so mi ena izmed najljubših zvrsti, a žal me ta roman ni najbolj navdušil, saj sem pričakovala, da se bo avtor bolj posvetil opisovanju dogodkov v zaporu in ne toliko svojim spominom iz preteklosti.

[Mateja Teja]

Detektivski roman (2 točki)

Jo Nesbø: Snežak

Ocena:

nesbo.jpg (18.1 KiB) Ogledan 2884 krat

Jo Nesbø me še nikoli do sedaj ni razačaral in tudi s svojo kriminalko Snežak me ni. Prebrala sem že skoraj vse njegove kriminalke prevedene v slovenščino. Vedno jih berem po vrsti, od prve izdane pa potem naprej, ker se velikokrat zasebna življenjska zgodba glavnega lika navezuje na druge dele, le osrednja tema, npr. umor je v vsakem delu različna. V vseh detektivskih romanih nastopa glavni lik, detektiv Harry Hole. Vedno mu uspe razrešiti še tako zapletene umore, njegova edina napaka pa je, da kljub temu, da je zdravljeni alkoholik, se v najtežjih trenutkih še vedno ne more upreti alkoholu. Super se mi zdi, ker avtor v vsakem delu opisuje tudi detektivovo zasebno življenje. Čeprav Hole deluje robat in ne kaže čustev, pa se v njemu skriva nežna duša, saj še vedno na skrivaj sanjari o svoji bivši partnerki Rakel, s katero sta preživela kar veliko lepih trenutkov, a žal sta ugotovila, da se njuna skupna pot ne more več nadaljevati, čeprav še vedno nista prebolela en drugega. Všeč mi je tudi njegov "očetovski" odnos do Olega, sina od Rakel, s katerim Harry preživi veliko prostega časa, čeprav z Rakel nista več par.

Detektivski roman Snežak se dogaja, ko zapade sneg. Poročene ženske z otroci začnejo izginjati, na vrtu pa se pojavi snežak. Harry dobi tudi anonimno pismo od Snežaka. Sedaj mora ugotoviti, kdo je naredil snežaka in kam so izginile vse ženske. Roman je zanimiv, pester, ko že mislijo, da so končno ujeli storilca, sledi preobrat. Ob branju romana sem zelo uživala, saj je bil napet do zadnje strani in ga je bilo kar težko odložiti, dokler ga ne prebereš do konca. Same pohvale Nesbø- u, ker je zopet napisal odlično zgodbo.

[Mateja Teja]

Knjiga z rdečo platnico (2 točki)

Els Beerten: Vsi si želimo nebes

Ocena:

abc.jpg (8.95 KiB) Ogledan 2849 krat

Roman Vsi si želimo nebes se dogaja med in po drugi svetovni vojni. Zgodbo pripovedujejo štiri mlade osebe, brata Jef in Remi, njuna sestra Renee in Jefov najboljši prijatelj Ward. Vsi so glasbeniki in živijo v Flandriji. Jefa in Warda avtoritete prepričajo, naj gresta pomagat nemški vojski, ki se na vzhodni fronti bojuje proti Rusom, kajti, če Rusi prevzamejo oblast nad svetom, bodo izkoreninili vero in vse katoličane umorili. Ward se odpravi bojevat, saj misli, da bo s tem pomagal in rešil Flandrijo. Jef pa po prepričevanju staršev ostane doma.

Jef dobi medaljo za pogum in postane junak, ker naj bi rešil štiri vodilne člane Tajne vojske, po tistem, ko so izvedli napad na njih. Le enega ni mogel rešiti, saj so ga prej ubili, to je Theo, očetov najboljši prijatelj. Za umor obtožijo Warda, ki se najprej dolgo časa po vojni skriva v Nemčiji, potem pa se preda oblastem, da bi se lahko vrnil v svojo deželo. Skoraj čez celotno zgodbo mislimo, da je Jef junak. A izkaže se, da temu ni tako. On je bil tisti, ki je ubil Thea, krivdo pa naprtil svojemu najboljšemu prijatelju Wardu. Njegovo dejanje obsojam, saj je ves čas lagal, da je izpadel nedolžen, a kljub temu ga je pekla vest, ko je bilo treba medaljo prevzeti. Po drugi strani pa je bilo Jefovo prijateljstvo do Warda tako močno, da mu je tisto noč priskočil na pomoč in namesto njega ubil Thea, ker je mislil, da je Ward to hotel storiti, a se mu je ponesrečilo. Jef bi moral priznati celotni zločin in tako pomagati prijatelju. A bal se je, kaj bi bilo potem z družino, če bi priznal svojo krivdo.

Za mene je Ward edini pravi junak, čeprav so ga vsi obsojali, da je izdal deželo in pomagal Nemcem, ter pobil mnogo nedolžnih ljudi. Čez celotno knjigo lahko vidimo, da je bil Ward izigran in je šele čez čas dojel, da so ga pretentali, ter ga prepričali, da če se bo boril skupaj z Nemci, bo tako pomagal svoji deželi. Nemci pa so želeli zavzeti tudi Flandrijo. Ward je dober človek, tudi, ko so mu naročili, da mora ubiti svojega sorodnika Thea, on tega ni storil, ampak ga je hotel s strelom v zrak opozoriti in tako preprečiti, da ne bi bilo žrtev. A nažalost je potem žrtev postal ravno Ward, saj so ga obtožili krutega dejanja.

Komaj sem čakala konec zgodbe, ker do zadnjega ne veš, kako se bo razpletlo. Ali bo Ward povedal resnico o svojem prijatelju Jefu in se tako rešil dosmrtne ječe. Ali bo Jef povedal resnico, rešil prijatelja, ter tako osramotil družino, da imajo sina morilca. Konec je nepredvidlji, zelo me je presenetil, saj takšnega konca nisem pričakovala.

Najbolj mi bo ostal v spominu nepravičen razplet na sodišču, kako je Jef ostal junak in nedolžen tudi na koncu, kljub temu, da je sam vzel pravico v svoje roke in ustrelil svojega prijatelja. Tako je rešil svojo družino. Po drugi strani, pa vidimo, kaj je pravo prijateljstvo in kako se je Ward žrtvoval za svojega prijatelja Jefa, saj mu je v pisumu napisal, da ga nikoli ne bi izdal.

Knjiga je odlična, napeta, odpirajo se dileme, kdo je v resnici junak in česa je zmožno pravo prijateljstvo. Vojna je bila kruta, vendar so jo premagovali s tem, da so ves čas ostali zvesti glasbi.

[Mateja Teja]

Zgodba se dogaja na morju (1 točka)

Michel Bussi: Čas je morilec

Ocena:

002 (10).JPG (14.92 KiB) Ogledan 2807 krat

Zgodba se dogaja na morju, na francoskem otoku Korzika. 23. avgusta 1989 se zgodi prometna nesreča v kateri preživi samo glavna junakinja Clotilde, njena starša in brat pa se smrtno ponesrečijo. Čez sedemindvajste let se Clotilde z možem in hčerko prvič vrne na otok, da bi obiskala kraj nesreče. Kmalu se začnejo dogajati nenavadne stvari in razkrivati skrivnosti povezane z njeno družino. Clotilde začne kopati po preteklosti in skuša raziskati resnico, ali se je prometna nesreča zgodila po naključju ali je obstajal nekdo, ki jo je namerno povzročil, da bi družina umrla in z njo tudi družinska skrivnost.

Všeč mi je bilo, ker se del zgodbe dogaja v preteklosti, v času počitnic, ki jih je Clotilde s svojo družino preživela na Korziki. Clotilde je pisala dnevnik od 7. avgusta in počasi razkrivala vsa dogajanja, vse do dne 23. avgusta, ko se je zgodila huda prometna nesreča. Drugi del zgodbe pa se dogaja istega meseca le sedemindvajset let pozneje, leta 2016, v tistem obdobju, ko se Clotilde vrne na otok.

Najbolj si bom zapomnila dogodke in družinske skrivnosti, ki sta jih babica in dedek razkrila Clotilde. Zelo nenavaden je bil ta, ko je babica Clotilde razkrila, da ko se je zgodila prometna nesreča, ženska, ki je spredaj sedela v avtu ni bila Clotildina mati Palma, ampak očetova ljubica Salome, ki se je tisti večer oblekla in si naredila isto frizuro kot Palma, da bi očarala svojega ljubimca. Palma je pobegnila, Salome pa se je vsedla v avto in tako postala žrtev prometne nesreče. Zanimivo mi je bilo, ker je Clotilde takrat sedela zadaj v avtu, a sploh ni vedela, da oseba, ki je sedela spredaj ob očetu, ni bila njena mati.

Čeprav je glavna junakinja v knjigi Clotilde, pa se mi bo najbolj v spomin vtisnil ravno njen dedek Cassanu Idris, ki je tudi lastnik skoraj celotnega posestva na Korziki. On je tisti, ki je sam prevzel pravico v svoje roke in sam izrekel obsodbo, saj je imel Clotildino mater kar sedemindvajset let zaprto v koči, ker je mislil, da je ona bila tista, ki je povzročila prometno nesrečo. Na koncu pa je storil časti vredno dejanje, skočil je z dvajset metrskih pečin v morje in tako rešil Clotildino mater in hčerko, da nista utonili v morju, potem, ko sta bili ugrabljeni in je morilec skupaj z njima v avtu strmoglavili s ceste v prepad. Dedek se je skoraj sedem minut bojeval proti morju, valovom, toku in čerem. Imel je možnost, da se tudi sam reši, a roko, ki mu je bila ponujena, da ga dvigne na čoln ni prijel, pustil je, da ga je morje pogoltnilo.

Po zvrsti je Čas je morilec triler. Knjiga se mi je zdela zanimiva, sem pa na trenutke pričakovala še več srhljivih dogodkov, saj zelo rada berem , da je roman čimbolj napet.

[Mateja Teja]

Knjiga avtorja, ki je napisal samo eno knjigo (1 točka)

Yeonmi Park: Da bi lahko živela

Ocena:

007 (2) novo.jpg (11.74 KiB) Ogledan 2753 krat

Da bi lahko živela je avtobiografski roman, v katerem svojo pretresljivo življenjsko zgodbo pripoveduje Yeonmi Park, ki je živela v Severni Koreji in je pri trinajstih letih zaradi krutih razmer v državi skupaj z mamo pobegnila na Kitajsko, da bi postala svobodna.

Yeonmi je na svoji poti do svobode doživela veliko krutih trenutkov. Občudujem njen pogum in vztrajnost, da je kljub težkim razmeram, ostala pozitivna in je postala govornica in borka za človekove pravice. V Severni Koreji sta se z sestro že kot otroka morali sami boriti za preživetje, saj so bile razmere v državi neznosne, primanjkovalo je hrane, oče je bil v zaporu, mama pa ves čas odsotna, da bi zaslužila vsaj malo denarja za hrano. Ko Yeonmi skupaj z mamo uspe priti na Kitajsko, tam postaneta žrtvi prekupčevalcev z ljudmi, saj ju prodajo le za par dolarjev. Godi se jima tako slabo, kot v Severni Koreji, z mamo sta tudi žrtvi nasilja. Vendar pa Yeonmi, čeprav je bila takrat stara komaj 13 let, ni nikoli obupala nad življenjem. Čez nekaj časa se jima uspe rešiti in svodno zaživita v Južni Koreji. Z vztrajnostjo in trudom se Yeonmi uspe vpisati celo na Univerzo in jo tudi izdelovati z nadpovrečnimi ocenami.

V knjigi avtorica opisuje veliko pretresljivih dogodkov, ki jih je doživela na poti do svobode. Teško je pozabiti, kaj vse je morala pretrpeti in kako se je njena mama žrtvovala za svojo hčer, saj jo je kitajski posrednik hotel posiliti, vendar pa je mati rekla naj posili njo in to je tudi storil pred Yeonmi-jimi očmi.

Knjiga je odlična, da ti veliko za razmisliti, kako smo lahko srečni, da živimo v drugačnih družbenih razmerah in kako veliko ljudi po svetu še vedno trpi, so žrtve nasilja in se morajo boriti za svojo svobodo.