Maja Monrue - Pot do Nje (ocena 3)
Mlada pisateljica, v svoji prvi izdani knjigi, pogumno deli svoja razmišljanja o moških in ženskih zapletenih odnosih. Knjiga je zanimivo in lahkotno branje, a hkrati ponuja tudi veliko snovi za komentirati.

Pisateljica opisuje, da moški razmišljajo po sistemu škatel, kjer imajo vse popredalčkano, ženske pa imamo miselno inštalacijo, ki se prepleta in je zapletena. Meni osebno je prispodoba kar zanimiva, ampak nadaljevanje postane malo čudaško. Namreč pisateljica trdi, da je moški odgovoren za potrditev ženskosti, da se vzljubi in verjame vase. Ne trdim, da to ni lepo, ampak nekako se ta koncept tepe s teorijo zakona privlačnosti, da naj bi vsak posameznik sprejel in imel rad sam sebe ter da kreiramo s svojimi misli, v kar verjamem tudi sama.


Nekje v knjigi pisateljica piše, da smo ženske žrtve naše inštalacije.


Knjiga vsebuje veliko napotkov kako naj bi moški ljubili ženske, opisuje pristop k različnim tipom žensk (po letih in astrologiji), kako obdarovati ljubljeno žensko ipd. Prav tako je zanimivo izpostaviti žensko frekvenco, žensko alfa in beto ter ljubosumje med ženskami. Pravim, da je vse zanimivo, ampak ne da se v vsem tudi strinjam... Je pa vseeno poučno prebrati nekaj drugačnega, kjer je opisano veliko teorij in mnenj mlade pisateljice.

Zelo so me motile pravopisne napake in tipskarski škratek skozi celotno knjigo. Nekako izpade neresno pisanje zaradi take malenkosti, ki bi bile zlahkoto preprečene. Ampak poskušam razumeti, da je to prva knjiga pisateljice in verjamem, da bodo naslednje knjige boljše.

Izpis iz knjige, ki ima zanimivo sporočilo...
Nikar ne pozabite, da je namen človekovega obstoja, da se nauči ljubiti, četudi nas skušajo prepričati v nasprotno. Četudi nas poskušajo prepričati v to, da ne potrebujemo nikogar, da je ljubezen izmišljena iluzija o sreči in da je sebičnost nekaj vitalnega za preživetje v današnjem svetu. Ženska potrebuje moškega in moški potrebuje žensko, saj njuni raznoliki ljubezni, ki jih nosita v sebi, skupaj ustvarjata potencial najvišjega smisla človeka.
Če zadevo poenostavim do njene skrajnosti, lahko rečem, da je za žensko, v odnosu z moškim, bistvo popolnosti predvsem izpolnjevanje njenih globokih hrepenenj. In ženske v glavnem hrepenijo po treh stvareh; po VARNOSTI (v vseh možnih oblikah), po POTRDITVI njihove ženstvenosti in po SPROSTITVI od nenehne vpetosti v drvečo miselno inštalacijo. Kar naštevam, je v bistvu hrepenenje po moški ljubezni. Moški lahko, v odnosu z žensko, svojo ljubezen pokloni tako, da odigra vlogo zaveznika in branitelja, občudovalca in kritika ter nekoga, ki je sposoben razbremeniti ali pa tudi popolnoma izklopiti miselno inštalacijo ženske.