Tess Gerritsen: The Sinner
Knjiga The sinner je moja prva knjiga avtorice Tess Gerritsen in moram reči, da mi je bila res všeč. Ne vem točno zakaj sem začela brati 3. del v seriji naprej, a moram reči, da to ni vplivalo na moje branje, saj avtorica vse razloži, ko pride do tega. Tako, da menim, da se lahko knjige bere posebej; a vseeno bom začela brati serijo od začetka, saj mi je bila ta knjiga tako všeč 
Maura in Jane sta res simpatični glavni junakinji in všeč mi je kako knjiga prepleta njuno osebno življenje s preiskovanjem umora. Umor, ki ga raziskujeta je v bistvu res krut in lepo je videti, kako doživljajo take umore preiskovalci umorov, ki sem prepričana se s tem srečujejo precej pogosto. Lepo je videti, da še vedno doživljajo umore osebno in da ne izključijo vseh njihovih čustev pri delu. Če primerjam se mi zdi način pisanja in tudi potek zgodbe precej podoben z avtorjem James Pattersonom, a všeč mi je, da Tess Gerritsen uporabi manj poglavij in ne zaupa storilca pred koncem knjige oz. nikoli ne predstavi pogled z morilčeve strani. Razveselilo me je tudi, da me je na koncu res presenetilo kdo je morilec; saj v preveliko kriminalkah to izveš prekmalu ali pa je morilec čisto nelogičen in nekako ne moreš sam priti do istih ugotovitev, čeprav imaš vse podatke iz knjige. Tako, da me je ta kriminalka res razveselila in mi polepšala teden.Pa še citat, ki mi je bil res všeč:
But human anatomy and human endurance are variable. While the much younger nun had succumbed to her injuries, Ursula’s heart kept beating, her body unwilling to surrender its soul. Not a miracle, merely one of those quirks of fate, like the child who survives a fall from a sixth-floor window, and is only scratched.
https://www.goodreads.com/book/show/32257.The_Sinner
Že ko sem januarja prebrala, da je del izziva tudi knjiga, kjer ima glavni junak super moči, sem vedela, da bo verjetno to najtežja knjiga za prebrati – nekako mi znanstvena fantastika oz. vsaka fantastika, ki se mi ne zdi dovolj realna, ni všeč. Ker nisem vedela katero knjigo bi izbrala, sem se na koncu odločila za nočni cirkus, ker je bilo veliko drugih so-bralcev res očaranih nad knjigo. A moram reči, da mi knjiga sploh ni bila všeč. Kot prvo sem jo brala skoraj cel mesec, saj mi je uspelo prebrati nekaj strani, potem pa jo za nekaj dni nisem vzela v roke in sem raje brala druge knjige. Težko je opisati, kaj mi v knjigi ni bilo všeč, saj je res veliko stvari, Med drugim me res moti to, kako avtorica skače od enega časa do drugega; kako se knjiga zdi nepovezana in nelogična, ko jo bereš; kaj vse sta sposobna narediti Celia in Marco in v bistvu tudi veliko drugih nastopajočih v cirkusu … In še posebej me moti, saj imam po koncu branja knjige še vedno občutek, da zgodba nekako nima smisla. Tako, da sem bila res razočarana nad knjigo, a vsak človek ima svoj okus 
Knjiga Der Besuch der alten Dame je precej kratka drama, a je vseeno vredna branja in res zanimiva. Ko sem videla, da je eden od izzivov, da moram prebrati dramsko delo, sem takoj začela razmišljati kdo od avtorjev, ki so pisali ali pišejo drame mi je res všeč in nato prebrati še kakšno njegovo delo. Takoj sem se spomnila Friedricha Dürrenmatta in njegove drame Fiziki, ki sem jo morala prebrati za maturo in mi je bila res všeč. To dramsko delo se odvija okoli obiska Claire Zachanassian, ki je včasih živela v mestu, a se je kasneje odselila in postala bogatašinja. Zdaj pa se po dolgem času spet vrača v mesto, ki pa je postalo medtem res ubogo, revno in skoraj zapuščeno. Prebivalci pa seveda upajo, da bodo preko njenega obiska dobili nekaj denarja, ki bi ga investirali v mesto. In dejansko upajo, da bo njen nekdanji ljubimec Ill uspel Claire prepričati, da jim podati oziroma investira nekaj denarja v mesto. Knjiga je res zabavno in nekako dobiš kar kurjo polt proti koncu. Res mi je bilo tudi všeč, kako Ill dejansko pomaga mestu, a na čisto drug način, ko je sprva pričakoval 
To je bil res zabaven del. Drugače pa je bilo knjigo malce težje prebrati, saj sem jo prebrala v originalnem jeziku in občasno avtor uporablja precej zakomplicirane besede, a vseeno se mi zdi, da s prebiranjem knjige v originalnem jeziku dobiš vse mini detajle, ki ti jih avtor želi povedati oz. nakazati. 
Do sedaj me še nobena knjiga Fredrika Backmana ni razočarala in tudi tokrat mi je bila knjiga res všeč. V knjigi je glavna junakinja Elsa, ki je skoraj stara 8 let in jo je babica poslala na lov za zakladom, kjer mora dostaviti pisma različnim znancem babice. Babica se znancem v pismih opraviči in od tod tudi pride naslov knjige. Elsa je res prisrčen in radoživ otrok, ki pa ji je malo težje v šoli, saj nima nobenih prijateljev in tudi njena starša sta se ločila. Tako, da je Elsi babica zelo pomembna in ko Elsa ugotovi, da je babica res bolna, ji je res težko. V knjigi nato Elsa spozna veliko novih ljudi ter tudi spozna bolje svoje starše ter babico. Dejansko se vsi ljudje, s katerimi govori Elsa, bojujejo v življenju s čem oziroma res niso imeli lahkega življenja, tako da čeprav se sliši opis knjige skoraj otroški, je avtor zapakiral res veliko različnih dilem in težkih življenjskih vprašanj v to knjigo. Tako, da ko jo prebereš imaš občutek, da si res veliko odnesel od nje. Edina stvar, ki pa mi ni bila tako všeč in zaradi katere dajem knjigi 4 zvezdice pa je, da cela knjiga vsebuje odlomke, ki so povezani z zgodbami in pravljicami. Tako, da čeprav je ideja dobra in izveš veliko o junakih preko zgodbic, so mi bili ti deli včasih težje razumljivi ali nezanimivi.
Za izziv, kjer je na platnici ženska z lepo obleko sem imela precej težav najti knjigo. Tako, da na koncu sem se odločila, da bom šla v knjižnico in prvo knjigo, ki bo imela na naslovnici žensko v lepi obleki si bom izposodila in prebrala. Tako, da sem na koncu res imela srečo, da sem prvo zagledala knjigo The Kingmaker's daughter, saj me je res skrbelo, da bom našla najprej kakšno romantično knjigo (ker teh že tako ali tako preberem preveč čez leto