The Raven Boys - Maggie Stiefvater
Objavljeno: 19 avg 2017, 19:13
The Raven Boys
od Maggie Stiefvater

Izziv: knjiga, ki si jo želela prebrati že lani
Ocena:
Povezavi:
Bralnica
Goodreads
Opis:
Na dvorišču cerkve je vedno ledeno hladno, še preden pride smrt.
Blue Sargent vsako leto stoji s svojo mamo, ki opazuje skoraj-umrle, ki se sprehajajo mimo njiju. Blue jih nikoli ni videla, a letos vidi fanta, ki celo spregovori z njo.
Njegovo ime je Gansley in je bogat študent na lokalni zasebni šoli Aglionby. Š oli, ki se je je Blue vedno izogibala, saj jo obiskujejo fantje, ki jim pravijo "Raven Boys" ali "vranji fantje", kar pa zagotovo ne predstavlja nič dobrega.
Toda Blue ne more pozabiti Gansleya... in tega ne more pojasniti.
Mnenje:
The Raven Boys se je izkazala za drugačno knjigo, kot sem pričakovala.
Kot prvo naj povem, da me je presenetilo dejstvo, da v opisu knjige piše kakor, da se bo zgodba osredotočala na Blue. Ampak ne. V ospredje je postavljen Gansey. Pokroviteljski vsevednež, ki je v zgodbi predstavljen kakor nekakšen bog. Na trenutke me je sicer presenetil in izrekel kaj pametnega, drugače pa mi je šel zgolj na živce. Sprva me je navdušilo prvo srečanje med Blue in Ganseyem, ki nikakor ni to, kar bi pričakoval
Ampak se potem dolgo časa nista videla in ko se jima je pot ponovno križala. Hja, sta postala klasična knjižna junaka.
Kot drugo. Zakaj na knjigi piše: If you kiss your true love, he will die?
Sicer se ta del v knjigi omenja, ampak glede na to, da je tole zapisano na naslovnici, bi bralec vsekakor pričakoval, da bo prišlo vsaj blizu poljubljanja. V resnici sem se tega dela zares veselila, saj se mi je zdelo, da bi lahko prišlo do zares dobrega zapleta.
Kot tretje. Zgodba. Polna je dogajanje per se. Ampak ali vsi ti dogodki res doprinesejo nekaj k zgodbi? Nam res razkrijejo kaj bistvenega? Žal ne. Zgodba se zapleta, napleta in prepleta, a le malo se razloži bralcu. V zadnjih nekaj poglavij se seveda vse na hitro odvije, ampak me to ni prepričalo. A Court of Thorns and Roses je pač postavil visoka merila.
Konec je grozen. Glavna vprašanja, ki so se ti porajala med branjem ostanejo nepojasnjena in le nekaj manjših problemov se razreši. Zakaj, le zakaj ni Maggie iz knjige odstranila vse ne tako pomembne scene in se namesto tega posvetila koncu?
Za tole knjigo mi je res žal.
Prav zares je veliko obetala. Maggie Stiefvater je v stvarni svet vpletla neko novo magijo, ampak si ni vzela dovolj časa za kakovosten worldbuilding.
Mogoče bom nadaljevala s serijo, samo da vidim ali se je pri nadaljnjih delih bolj potrudila.
od Maggie Stiefvater

Izziv: knjiga, ki si jo želela prebrati že lani
Ocena:

Povezavi:
Bralnica
Goodreads
Opis:
Na dvorišču cerkve je vedno ledeno hladno, še preden pride smrt.
Blue Sargent vsako leto stoji s svojo mamo, ki opazuje skoraj-umrle, ki se sprehajajo mimo njiju. Blue jih nikoli ni videla, a letos vidi fanta, ki celo spregovori z njo.
Njegovo ime je Gansley in je bogat študent na lokalni zasebni šoli Aglionby. Š oli, ki se je je Blue vedno izogibala, saj jo obiskujejo fantje, ki jim pravijo "Raven Boys" ali "vranji fantje", kar pa zagotovo ne predstavlja nič dobrega.
Toda Blue ne more pozabiti Gansleya... in tega ne more pojasniti.
Mnenje:
The Raven Boys se je izkazala za drugačno knjigo, kot sem pričakovala.
Kot prvo naj povem, da me je presenetilo dejstvo, da v opisu knjige piše kakor, da se bo zgodba osredotočala na Blue. Ampak ne. V ospredje je postavljen Gansey. Pokroviteljski vsevednež, ki je v zgodbi predstavljen kakor nekakšen bog. Na trenutke me je sicer presenetil in izrekel kaj pametnega, drugače pa mi je šel zgolj na živce. Sprva me je navdušilo prvo srečanje med Blue in Ganseyem, ki nikakor ni to, kar bi pričakoval

Kot drugo. Zakaj na knjigi piše: If you kiss your true love, he will die?
Sicer se ta del v knjigi omenja, ampak glede na to, da je tole zapisano na naslovnici, bi bralec vsekakor pričakoval, da bo prišlo vsaj blizu poljubljanja. V resnici sem se tega dela zares veselila, saj se mi je zdelo, da bi lahko prišlo do zares dobrega zapleta.
Kot tretje. Zgodba. Polna je dogajanje per se. Ampak ali vsi ti dogodki res doprinesejo nekaj k zgodbi? Nam res razkrijejo kaj bistvenega? Žal ne. Zgodba se zapleta, napleta in prepleta, a le malo se razloži bralcu. V zadnjih nekaj poglavij se seveda vse na hitro odvije, ampak me to ni prepričalo. A Court of Thorns and Roses je pač postavil visoka merila.
Konec je grozen. Glavna vprašanja, ki so se ti porajala med branjem ostanejo nepojasnjena in le nekaj manjših problemov se razreši. Zakaj, le zakaj ni Maggie iz knjige odstranila vse ne tako pomembne scene in se namesto tega posvetila koncu?
Za tole knjigo mi je res žal.
Prav zares je veliko obetala. Maggie Stiefvater je v stvarni svet vpletla neko novo magijo, ampak si ni vzela dovolj časa za kakovosten worldbuilding.
Mogoče bom nadaljevala s serijo, samo da vidim ali se je pri nadaljnjih delih bolj potrudila.