KNJIGA, KJER JE NA PLATNICI MOŠKI
Avtor: Jay Asher
Naslov: Trinajst razlogov
Ocena:
Goodreads,
Bralnica

Ni ravno moj tip knjige, ampak ko sem jo prečekirala na goodreads in videla, da ima precej visoko povprečno oceno, medtem ko je bilo prvih nekaj komentarjev izrazito negativnih, me je začelo strašno zanimati, kaj je to zaena knjiga, da vzbuja v ljudeh tako nasprotujoče si občutke. Poleg tega pa gre za knjigo o samomoru in kljub temu da se tej temi običajno v pogovorih zelo radi izogibamo, zna na skrivaj še kako privlačiti.
Gre se pa za to, da nek fant Clay dobi v poštni nabiralnik sedem kaset za radio, ki so pravzaprav »suicide note« njegove sošolke Hane. Kasete vsebujejo Hanino pripoved o vsem, kar je pripomoglo k njenemu samomoru in o osebah, ki so bile vpletene. Prejelo in poslušalo naj bi jih le trinajst oseb, ki jih Hana na njih omeni, torej to, da je Clay dobil kasete, pomeni, da je eden izmed razlogov za njeno smrt. Clay nima pojma, zakaj.
Zgodba teče gladko, napisana je na tak način, da te stalno vleče dalje. Mislim, da ni bilo ravno najbolj pametno, da sem se je lotila nekega večera, saj se je večer čisto prehitro prevesil v noč in branje o samomoru ob dveh ponoči zna biti izredno tesnobno.
Po moje je knjiga zelo avtentično predstavila razmišljanje suicidalne najstnice. Hane sicer na začetku nisem preveč dobro prenašala. Preveč je dajala občutek, kot da na nekakšen sadističen način uživa v tem, da ljudem našteva njihove grehe. Kot da so te kasete njeno maščevanje svetu, ki ni bil tak, kakršnega si je zamislila. Potem pa je nekje na sredini knjige vse skupaj začenjalo dobivati smisel. Začenjala sem jo razumeti, vse je postajalo strašljivo resnično in čisto preveč znano. Ja, po moje je bila Hana odlično napisana z vsemi svojimi protislovnostmi vred, z vsemi tistimi "želim si pomoč, ampak ne bom prosila zanjo" situacijami, tako značilnimi za samomorilne ljudi. Popolnoma jasno je bilo, kje se je rodila vsa tista nemoč, strah in nesmisel, tako da mislim, da moram oporekati vsem tistim, ki trdijo, da Hana sploh ni imela nobenega realističnega vzroka za samomor.
Kar se tiče Claya, no, glede na to, da se velik del zgodbe odvije skozi njegove oči, o njem izvemo presenetljivo malo. Zdi se zgolj kot nekakšna kulisa, medij, prek katerega pride do nas Hanina zgodba. Škoda.
Skratka, knjiga ni slaba. Vpogled v misli samomorilnega človeka je strašljivo točen in prav žalostno se mi je zdelo, da je toliko ljudi ni maralo ravno zato, ker niso prenesli teh misli, ker so se jim zdele preveč nelogične, sebične, nerealne in kaj vem kaj še.