Bralni izziv 2017: Jasna_B

Na tem forumu se nahajajo vsi potekli in aktualni bralni izzivi.

Moderator: The Book Crusaders

Uporabnikov avatar
Jasna_B
Pixy
Prispevkov: 6
Pridružen/a: 27 sep 2017, 07:24
Kraj: Kamnik

Bralni izziv 2017: Jasna_B

PrispevekNapisal/-a Jasna_B » 29 sep 2017, 06:19

Seznam nalog:

1) Knjiga, ki jo je napisalo več avtorjev (3 točke)
2) Knjiga z rdečo platnico (2 točki)
3) Knjiga, ki ima v naslovu ime kraja/mesta/države (3 točke)
4) Knjiga avtorja, ki je napisal samo eno knjigo (1 točka)
5) Knjiga, kjer je na platnici ženska z lepo obleko (2 točki)
6) Knjiga, kjer je na platnici moški (2 točki)
7) Knjiga po kateri so posneli film (3 točke)
8) Ljubezenski roman (2 točki)
9) Knjiga z več pripovedovalci (3 točke)
10) Zgodba se dogaja v puščavi (1 točka)
11) Knjiga avtorja, s katerim si delita prvo črko imena (3 točke)
12) Knjiga z glavno žensko vlogo (2 točki)
13) Po lastni izbiri (1 točka)
14) Detektivski roman (2 točki)
15) Knjiga, ki se dogaja na slovenskih tleh (3 točke)
16) Knjiga, ki ima duhovito zgodbo ali te nasmeji (1 točka)
17) Knjiga, ki je izšla pred tvojim rojstvom (3 točke)
18) Knjiga, ki govori o družini (2 točki)
19) Knjiga s politično vsebino (3 točke)
20) Knjiga, kjer ima glavni junak super moči (2 točki)
21) Knjiga, ki si jo želel/a prebrati že lani (2 točki)
22) Zgodba se dogaja na morju (1 točka)
23) Izšla leta 2017 (3 točke)
24) Najljubša knjiga iz otroštva (2 točki)
25) Dramsko delo (3 točke)

Uporabnikov avatar
Jasna_B
Pixy
Prispevkov: 6
Pridružen/a: 27 sep 2017, 07:24
Kraj: Kamnik

Re: Bralni izziv 2017: Jasna_B

PrispevekNapisal/-a Jasna_B » 29 sep 2017, 08:23

8) Ljubezenski roman

Julie Garwood: Glasba senc




Najprej priznanje: to je bil moj prvi ljubezenski roman :oops:. Razen tistih klasičnih jih namreč nikoli nisem brala in me sploh niso zanimali. No, sem si mislila, pa da poskusim nekaj novega. Res nisem pričakovala, da bom knjigo kar "požrla" :lol:. Kljub temu, da sem v branju uživala, pa sem ga ocenila z 2, saj me je kar nekaj stvari zmotilo, naprimer tole:
Njegova BRONASTA koža se je svetila od znoja in kipeče mišice na rokah in nogah so izražale surovo moč.
Zgodba se odvija v škotskem višavju, glavna junakinja Gabrielle po spletu nesrečnih okoliščin pristane pod okriljem poveljnika enega od najmočnejših klanov, ki se med seboj ves čas bojujejo, Colma MacHuga. Zdi se mi malo verjetno, da bi imel škotski bojevnik bronasto kožo. Vem, da je to malenkost, ampak mene je precej zmotila. Razen tega je Colm res sanjski <3 ... bojevnik, "tough guy", ki pa je v resnici pravi mucek. Gabrielle je čisto simpatična junakinja, nagajiva, svojeglava, odločna in neukrotljiva ... no slednje ne čisto, "ukroti" jo seveda lahko samo Colm. Oba sta torej tipična junaka ljubezenske pripovedi, ki je, prav tako kot onadva, precej predvidljiva. Presenetil me je samo en razplet, tisti s Percyjem in Islo, in pa tisti, ko se na koncu izkaže, da zaklad St. Biela res obstaja in je bil vseskozi z Gabrielle. Verjetno se roman tako lahko in hitro bere ravno zaradi ploskovitosti junakov in nezapletene zgodbe, ki pa uspe biti zabavna in kratkočasna, kljub svoji predvidljivosti. Morda se sicer tako zdi samo meni, ker je bilo zame to nekaj novega in predvidevam, da obstajajo tudi veliko boljši ljubezenski romani (in komaj čakam, da se jih lotim :lol:). Pričakovala sem sicer veliko več ljubezenskih oziroma romantičnih (da ne rečem kar erotičnih :angel:) prizorov, a je bilo treba čakati skoraj do sredine romana, da se je ljubezenska zgodba sploh začela, do nekaj malega erotike pa skoraj do konca. Osebno bi si želela, da bi bilo tega v romanu več. Zelo pa se mi je dopadla postavitev dogajanja v kraj in čas: Škotska s svojo smaragdno zeleno pokrajino polno jezer je izjemno romantična kulisa, da ne omenjam možatih in neustrašnih bojevnikov ... <3
Na splošno je bilo branje ljubezenskega romana pozitivna izkušnja in gotovo jih bom od zdaj naprej brala brez predsodkov o tem, da so plehki, dolgočasni in vsi isti. Sama, zaradi svojega študija, berem veliko resne in strokovne literature, tako da mislim, da mi bo branje romanc od zdaj naprej koristilo kot sproščanje :thumbup:

Uporabnikov avatar
Jasna_B
Pixy
Prispevkov: 6
Pridružen/a: 27 sep 2017, 07:24
Kraj: Kamnik

Re: Bralni izziv 2017: Jasna_B

PrispevekNapisal/-a Jasna_B » 02 okt 2017, 09:57

Elfriede Jelinek

Ljubimki




Naslada




Odločila sem se deliti zapis o dveh romanih, ki sem jih sicer prebrala že v začetku leta, Ljubimki in Naslada, ki ju je napisala avstrijska pisateljica Elfriede Jelinek. Naj vas naslova ne zavedeta (mene definitivno sta, ko sem si temo izbrala za seminar na faksu :lol:)! To nista erotična romana, čeprav sta napisana v takšnem jeziku in polna seksualnih prizorov. Ta dva romana sta bolj anti-pornografska in govorita o odčaranju ljubezni. Romana sta me presenetila in šokirala, saj sta bila drugačna od vsega, kar sem kdajkoli prebrala. Sploh pa sem ju sodila po naslovu in zato pričakovala nekaj popolnoma drugegega. Branje je sicer, zaradi pisateljičinega sloga, precej težko. Piše namreč brez velikih začetnic, prav tako pa veliko uporablja kolaž, tako da se navezuje na vse živo: od klasikov in avstrijskih ljudskih pesmi pa do popularne kulture, televizijskih oglasov in revij. Iskreno povedano, ko sem brala roman Ljubimki, mi je bila zgodba še nekako jasna, v romanu Naslada, ki je še bolj radikalen, pa sploh nisem mogla ugotoviti, za kaj se gre :huhuhu:. Oba romana govorita o žensah, ki so neke vrste sužnje svojih mož, saj so od njih popolnoma ekonomsko odvisne. Ja, romana sta feminističa in odražata politična prepričanja Elfriede Jelinek, ki meni, da ženske ne bodo enakopravne, dokler bo večina ekonomske moči v rokah moških.
Tematika je bolj resna in romana sta vse prej kot lahkotno večerno branje, a pravšnja za vse, ki jih zanimajo družbenokritične vsebine.
Mogoče še omenim roman Učiteljica klavirja, ki ga je pravtako napisala Elfriede Jelinek. To je na pol avtobiografski roman, po katerem so posneli istoimenski film, ki je v Cannesu prejel kar nekaj nagrad (http://www.imdb.com/title/tt0254686/). Tako da če se kdo želi seznaniti z avtorico, lahko pogleda film in se odloči, če mu ta tematika in stil odgovarjata. Sta pa tudi ta roman in film precej šokantna, govorita namreč o ženski, ki je tako dolgo zatirala svojo seksualnost, da je sploh ne zna več izražati oziroma jo izraža na nenavadne načine, če smo iskreni. Na podnji sliki je samo en primer.

Tako, na kratko sem predstavila nekaj del avtorice, ki je bila meni osebno zelo zanimiva, čeprav njenih del nisem brala z lahkoto, nasprotno, na trenutke sem se kar malo mučila, a so mi dala veliko materiala za razmišljanje in pisanje - vsebina je družbenokritična, feministična in politična, zato ponuja veliko izhodišč. Vendar pa se mi zdi avtorica kljub vsem iztočnicam, ki jih ponuja, nekoliko preveč cinična in črnogleda. Vse ženske si ne delimo usode z njenimi junakinjami in mislim, da vsaj v naši kulturi, poroka ne pomeni podreditve moškemu in konca življenja, prav tako imeti otroka ne pomeni, da se moramo odpovedati svojemu življenju in živeti samo zanj.

Pred kratkim je Elfriede Jelinek prejela tudi faustovo nagrado za življensko delo, ki je sicer gledališka nagrada, ampak vseeno, saj imajo vsa njena dela isto rdečo nit. No o tem se napisala en članek, če koga zanima kaj več, vabljeni da si ga preberete na spodnji povezavi: :)
http://koridor-ku.si/literatura/elfriede-jelinek-letosnja-faustova-nagrajenka-za-zivljenjsko-delo/



Za konec pa še nekaj citatov, tako malo za okus:

Ljubimki
če ima kdo usodo, potem je to moški. če koga udari usoda, potem je to ženska.


paula ne velja za čedno, za kar mora veljati ženska, velja pa za čisto. čistoča in snažnost lahko ženskemu bitju povečata vrednost, ni pa to nujno.


včasih jo napravi pomivalno sredstvo za kraljico, včasih patentni lonec.


Naslada

Za temi hribi se je Gerti sesedla, zasmehovana kot cel njen spol, ki lahko gospodari z gospodinjskimi aparati, ne more pa gospodariti z lastnim telesom.


Upam, da je bil prispevek zanimiv in ne preveč zamorjen :lol:.

Uporabnikov avatar
Jasna_B
Pixy
Prispevkov: 6
Pridružen/a: 27 sep 2017, 07:24
Kraj: Kamnik

Re: Bralni izziv 2017: Jasna_B

PrispevekNapisal/-a Jasna_B » 03 okt 2017, 00:08

13) Po lastni izbiri

Jo Nesbo: Netopir (Harry Hole, 1. del)



Kot ljubiteljica kriminalk, sem si že dalj časa želela prebrati vsaj eno knjigo Jo Nesboja. Odločila sem se prebrati prvi del serije o Harryju Holeu in sem si rekla, če mi bo ta všeč, bom serijo brala naprej. Netopirja sem prebrala, zdaj me pa čaka še devet delov! :-D
Od te knjige sem, zaradi pisateljevega slovesa, veliko pričakovala in moram reči, da je moja pričakovanja dosegla. Na začetku se mi je še zdelo, da se vse odvija prepočasi in da se premalo dogaja, a ravno v tem delu romana spoznamo junake, kar je pomembno za razplet zgodbe. Ponavadi ko berem kriminalke, vedno že od začetka poskušam ugotoviti, kdo je storilec, kar je bilo v tem primeru nemogoče. Noben osumljenec namreč ni bil dovolj prepričjiv, da ne omenjam, da niti Hole ni prepričan o tem, kdo je morilec in koleba med več teorijami. In ko sem bila že skoraj prepričana, da je odkril pravega morilca, se je zgodba zasukala v popolnoma nepričakovano smer. No, v bistvu ko že vemo, kdo je morilec, odkijemo veliko namigov, ki pa so vedno vodili do napačih ljudi. Morilec da Harryju Holeu in nam, bralcem, jasno vedeti: kriv je tisti, od katerega to najmanj pričakuješ. Še posebej so mi bile všeč vložne zgodbe, aboriginski miti in legende, v katere so ti namigi zamaskirani. Na koncu se zgodi prav to, kar se zgodi v enem izmed teh mitov: Towoomba je ogromna kača Bubbur, Hary Hole je bojevnik Walla, Brigitta pa bojevnikova ljubezen Moora, ki jo Bubbur ubije. Bojevnik se mora za njeno smrt maščevati in mora kačo ubiti. Iz ljubezni. Andrewe, Harryjev aboriginski parnter, s katerim sta skupaj raziskovala primer umorjene Norvežanke, ga je ves čas usmerjal s tem, ko mu je pripovedoval različne aboriginske legende. Pri tem, s kom ga je spoznal, ni puščal naklučij, ni pa mu mogel razkriti morilca, saj mu je bil le-ta preveč drag.
Ob vsem tem pa spremljamo še dve Harryjevi ljubezenski zgodbi, eno iz preteklosti in eno iz sedanjosti. Obe nesrečni. Služita temu, da Holea bolje spoznamo, preko obeh namreč dobimo vpogled v njegovo preteklosti. V njegovih spominjanjih ljubezni iz preteklosti izvemo o njegovem življenju, preden je postal alkohilik. Brigitti, ženski v katero se je zaljubil v Avstraliji, ko je prišel raziskovat umor, pa se zaupa o nesreči in alkoholizmu. Zgodba z Brigitto pa poskrbi še za dodaten zaplet v romanu in sama sem si res želela, da bi se srečno končala. No glede tega sem bila razočarana :th_cry:, čeprav je tako roman bolj realističen. Harry Hole ni nek super detektiv, ki bi razrešil vsako uganko in bi mu uspelo rešiti nemočno žrtev še v zadnjem trenutuku. Ne, Harry Hole ni popoln, preden uspešno razreši umor se večkrat znajde na napačni sledi, med tem pa morilec poveča svoje število žrtev še za dve. Prav tako zapade nazaj v alkoholizem in preživi nekaj divjih noči. Ni jasno, ali se na koncu spet vda alkoholu ali najde novo drogo: padalstvo.
Harry ima za seboj težko preteklost, temu pa sledi še izguba Andrewa in Brigitte, ki ju težko prenese. A kljub vsemu se odloči za življenje. Njegova "slabost" je želja po življenju.
V romanu se vseskozi pojavlja geslo, da je človeška duša globok in temačen gozd. To velja za vse like v romanu, pa tudi za roman sam: resnica je vse do konca zastrta.
Roman je poskrbel za thrill, hkrati pa me je nasmejal, saj imata Harry in Andrewe dober smisel za humor. :-D Branje je bilo res en emotional rollercoaster. Zdaj pa naprej, komaj čakam Ščurke! :lol:

Uporabnikov avatar
Jasna_B
Pixy
Prispevkov: 6
Pridružen/a: 27 sep 2017, 07:24
Kraj: Kamnik

Re: Bralni izziv 2017: Jasna_B

PrispevekNapisal/-a Jasna_B » 03 okt 2017, 20:23

3) Knjiga, ki ima v naslovu ime kraja/mesta/države

Brina Švigelj-Mérat - Brina Svit: Noč v Reykjaviku



Današnjega dne res nisem imela namena preživeti zabubljena v svojem bralnem kotičku, s čajem in odličnim romanom, ampak plani so se spremenili, ostala sem doma in prebrala celo knjigo slovenske pisateljice Brine Svit, ki sedaj živi v Parizu in je tudi roman Noč v Reykjaviku napisala v francosčini. Moram reči, da je name naredil velik vtis.
Na roman sem naletela čisto po naključju, ko sem brskala po Biblosu. Kategoriziran je bil kot ljubezenski roman, ampak je vse prej kot to. Govori o kompleksnosti medčloveških odnosov, še posebej odnosv s tistimi, ki so nam najbliže. Prav tako govori o izgubah, žalovanju in soočanju s samim sabo, s svojo resnico ter o tem, kako težko je vzpostaviti pristen odnos tako z drugimi ljudmi kot tudi s samim sabo.
Zgodba se začne in medias res in nam počasi odkriva verigo dogodkov, ki so pripeljali parižanko Lisbeth Sorel v islandsko prestolico Reykjavik. Tam je čakala Eduarda Rosa, učitelja tanga, ki ga je spoznala v Argentini in mu ponudila denar, da bi preživel z njo dolgo polarno noč. Ne gre za to, da bi Lisbeth morala plačati moškega, da bi bil z njo, saj ima že dva ljubimca. Gre za to, da v Eduardu Rosu išče neko uteho, ki ji je ne more ponuditi nobeden od njenih ljubimcev, niti nobena od njenih prijateljic, saj njihovi odnosi niso avtentični, ampak so ponarejeni. Včasih je stvari, ki jih nismo priznali niti samim sebi, lažje priznati popolnim neznacem kot pa tistim, ki so nam najbližje. Lisbeth žaluje za svojo mlajšo sestro, uspešno in priznano fotografinjo, ki je umrla za rakom. Bili sta zelo povezani, saj je Lisbeth pri komaj dvajsetih letih prevzela skrb za šestnajstletno Luci, ko so jima umrli starši. Ta zgodba dveh sester me je zelo ganila, saj me Luci kar malo spominja na mojo mlašo sestrico, ki je tudi bolj umetniška in zasanjana dušica. No kakorkoli, sprva se mi je tale Lisbeth zdela malo zmešana: kupi karto za Reykjavik praktično neznanemu moškemu, ki mu bo plačala ogromno denarja, da bo z njo preživel noč. In potem ko se znajdeta v hotelu, se do njega obnaša popolnoma hladno in je ves čas ujeta v svoje misli. Želi mu biti všeč nato pa ga sovraži, ko jo želi zapeljati. Potem pa mi je postalo jasno, da se spopada s tem, kako živeti brez seste, za katero je celo življenje skrbela. Zanjo je bil to konec sveta in začetek sveta hkrati. Konec je srečen, saj se Lisbeth odloči, da bo začela živeti drugače. Noč z Eduardom je bila vse prej kot romantična, nista spala skupaj, nista se zaljubila, na koncu se nista niti poslovila, a Lisbeth se je končno nekomu izpovedala in tako dobila priložnost za nov začetek.
V romanu je kar nekaj ganljivih momentov, mene je najbolj pretresel tisti, ko Lisbeth pregleduje fotografije svoje sestre Luci, ki se je že sprijaznila s tem, da bo kmalu umrla, medtem ko se Lisbeth ni mogla. Ja, ob branju tega romana potočiš tudi kakšno solzico.
Meni je bil avtoričin slog pisanja res všeč in gotovo se bodo njena dela še znašla na mojem must read seznamu :-D.
Še nekaj citatov, ki sem si jih izpisala:

Ženske se hočejo zmeraj prej pogovarjati, izmenjati dve, tri banalnosti, kar koli, samo da vse skupaj ni videti golo, kot soba brez pohištva.


Ljubezen je v prvi vrsti kompatibilnost kož.


Ponoči je vse drugače. Ne pogovarjamo se tako kot čez dan. Ne pripovedujemo si istih stvari. Celo naš glas ni več isti: bolj zaupljiv je, božajoč, kot bi se slekel.


Všeč ji je njegov vonj: vonj po vlažni, sveže pokošeni travi. Travi, kjer si želiš samo to: da se uležeš vanjo,
zapreš oči in ne misliš na nič.


Noč, gotovo najdaljša v celem njenem življenju, je za njima. Najbolj nora, najbolj intenzivna, najbolj temna. In potem, na koncu, ko se je začelo daniti, najsvetlejša, skoraj čudežna, kot da bi tema naredila sonce bolj žareče.


To je bila torej noč v Reykjaviku: silhueta, ko se oddaljuje, roka, ki se dvigne v pozdrav, odmev korakov,
ki zamre v daljavi. To je vse. Sovraži ga.

Uporabnikov avatar
Jasna_B
Pixy
Prispevkov: 6
Pridružen/a: 27 sep 2017, 07:24
Kraj: Kamnik

Re: Bralni izziv 2017: Jasna_B

PrispevekNapisal/-a Jasna_B » 08 nov 2017, 23:37

18) Knjiga, ki govori o družini

Stephen King: The Shining (Izžarevanje)




Ja, ta knjiga govori o družini! :lol:
Že dolgo časa sem jo nameravala prebrati, saj rada berem horror romane, tudi dosti Kingovih romanov sem že prebrala, s tem pa sem kar nekako odlašala. Mogoče zato, ker sem že kar nekajkrat pogledala film, ki je mojstrovina Stanleya Kubricka, posnet po tem romanu. Nazadnje sem ga imela priložnost gledati na velikem platnu, ampak je bila žal neka skrajšana verzija. Kakorkoli, vedno mi je bilo težko brati knjigo, če sem že pogledala film, obratni proces mi je veliko bolj všeč, zato sem Izžarevanje prebrala šele zdaj. Všeč mi je bilo, da je film precej nezvest knjigi in zato branje ni bilo dogočasno. Sem pa ves čas imela pred očmi Jacka Nicholsona :lol:.
Roman je grozljivka, tipično Kingovska. Družinska razmerja in njihovo razreševanje pa zaznamujejo celoten roman. Ne gre samo za odnos Jacka, Wendy in njunega sina, Dannyja, ampak tudi za odnos Jacka in njegovega očeta ter Wendy in njene matere. Res je, da se mala družinica znajde v hotelu, polnem strahov in demonov, a nekaj teh demonov že prinesejo s seboj. Jack se počasi spreminja v svojega očeta, ki je bil pijanec in je zganjal teror nad svojo ženo in otroci. Wendy pa se ves čas bori s svojo ljubosumnostjo do odnosa, ki ga imata Jack in Danny, kot njena mati, ki je bila ljubosumna na Wendyjin odnos z očetom. Na dan privrejo stare zamere med zakoncema, o katerih sta prej vedno molčala in tako uspe "hotel" oz. "manager" prepričati očeta Jacka, da ubije svojo ženo in sina, saj se želi polastiti Dannyja, petletnega fantka s posebnim darom, ki je izžarevanje oz. shining.
Danny na začetku obožuje svojega očeta, nanj je izjemno navezan, kljub temu, da je Jack alkoholik, ki ga je že poškodoval. V pijanem stanju mu je v jezi zlomil roko. Skozi roman spremljamo čedalje večjo odtujitev Dannyja od očeta, dokler ga na koncu ne "ubije" oz. si prizna, da je njegov oče že zdavnaj mrtev, ubil pa ga je "hotel". Tako kar nekako ojdipovsko se mi zdi vse skupaj ... bi bila zanimiva kakšna psihoanalitična analiza tega teksta :lol:.
Na koncu se vse skupaj izteče v boj med dobrim in zlim, zmaga seveda dobro. Mogoče mi ravno to ni všeč, saj vse skupaj preveč poenostavi. Vsa ta kompleksna razmerja, ki so bila prej med njimi, se iztečejo v dobre in slabe. Ne pušča nobenega dvoma o tem, ali je Jack kriv ali ne: kriv je "hotel", ki ga je obsedel in morilski blaznež v bistvu ni bil več Jack. Tako so vsi trije na koncu žrtve. Konec mi je bil v filmu veliko bolj všeč, saj te pusti v dvomu. Je pa zelo napeto branje, zelo dobro stopnjevano in ja, grozno!
Sem pa ugotovila, da obstaja še nadaljevanje, Doctor Sleep, ki govori o Dannyju in njegovem odraslem življenju. Zanimivo, da se tudi on bori z alkoholizmom, kot njegov dedek in oče. Ne more se rešiti tega prekletstva. To je sigurno na to read listi. :)






Vrni se na

Kdo je prisoten

Po forumu brska:: Bing [Bot] in 1 gost