Knjiga z zlato ali bež platnico (2 točki):
Dva koraka naprej / Graeme Simsion & Anne Buist

- 3f2c1a5b3efca57126fd3b10c0866b44.jpg (104.41 KiB) Ogledan 5277 krat
Camino je moja ljubezen na prvi pogled. Leta 2014 sem prehodila Frances, 2016 portugalskega, 2017 sem šla s prijateljico prvih 200 km Via de la plate iz Seville, letos poleti pa sem v pričakovanju skupnega camina s celotno družino. Zasvojena se s caminom, sanjam, da bom enkrat ostala kar tam

zadnje čase kar ne morem brati drugega kot forume o caminu, zato se mi je tale knjiga prikazala kot fata morgana
Zgodba o novih priložnostih
Graeme Simsion je pri nas poznan po knjigi Projekt Rosie. Tokrat je pisateljske moči združil s partnerico Anne Buist, s katero sta od februarja do maja 2011 v sedeminosemdesetih dneh skupaj prehodila 2038 kilometrov Francije in Španije. Drugič sta se na Camino podala od marca do junija 2016, ko sta v devetinsedemdesetih dneh prehodila okrog 1900 kilometrov. Glavna junaka njune knjige sta nedavno ovdovela Američanka Zoe in ločeni Anglež Martin. Nesojena in skoraj bankrotirana umetnica Zoe si pride lizat rane v Francijo k Camilli, prijateljici iz mladosti. Njena usoda se ji prikaže v obliki srebrne školjke pokrovače, ki jo uzre v izložbi starinarnice v srednjeveškem mestu Cluny. Brez veliko razmišljanja in vedenja kaj to Camino je, se odpravi na pot. Martin je profesor strojništva, ki skuša patentirati transportni voziček za prevažanje bremen namesto nahrbtnika. Pot mu prekriža romar Maarten, ki je prišel peš iz Maastrichta in ima namen priti do skrajne zahodne točke Evrope. Maarten za seboj vleče voziček z zvitim kolesom, ki mu ga Martin popravi in se tudi sam odloči, da bo šel na pot. Na ta način bi preizkusil svoj izum in dokazal investitorjem, da se splača vložiti vanj. Martinova in Zoeina pot se seveda prekrižata, po nekaj sto kilometrih vmes preskoči tudi nekaj romantičnih iskric. Na momente rahlo humorna zgodba nam prinaša resnice o življenjskih spremembah in odlaganju nepotrebnih bremen iz preteklosti. Mogoče bo celo koga nagovorila, da vzame sam pot pod noge proti Santiagu de Composteli!
Odlomek iz knjige
"Španski Camino je bil od vsega začetka drugačen. Francoske školjke so večinoma izginile, namesto njih so domačini - morda mnogi ob različnih časih - naslikali rumene puščice. Majhne, velike, s kapljajočo barvo in neravne, na cestah, drogovih in kjerkoli, kjer se je tistemu, ki je držal čopič, zdelo, da jih bo mogoče opaziti. Tradicija je menda izhajala od duhovnika, ki je risal puščice na drevesa, da bi peregrinom pomagal najti pot skozi gore okoli svojega mesta. Všeč so mi bile. njihov drzni, naivni in rahlo uporniški slog je bil pravo nasprotje formalnosti kamnitih oznak.
(str. 272)