Bralni izziv 2018 - Viktorija

[Viktorija]

Knjiga z grdo platnico (2 točki):

Ujet ob njej / K. A. Tucker

27271_22583.jpg (27.97 KiB) Ogledan 5511 krat

Knjigo sem vzela v roke, ker mi je več njih reklo, da je dobra, poučna. No, pa ker je tanka, sem jo vzela v roke, čeprav nikoli ne berem podobnih knjig. Mogoče je večini fantiček na naslovnici lep tako kot knjiga, ampak mene ni navdušila niti naslovnica, zgodba pa tudi bolj tako tako. Naslovnice, ki imajo čez celo stran neke obraze ali pa dva divje zaljubljena v strastnem objemu mi niso všeč.

Cole in njegova dva prijatelja gredo iz žura domov precej pijani. Cole da ključe očetovega avtomobila prijatelju, ki zatrdi, da ni pijan. Povzroči grozljivo prometno nesrečo, v kateri umre 6 ljudi. Živ ostane Cole, v drugem avtu pa 16 letno dekle, ki ji v nesreči umrejo starši in dva prijatelja. Cole se čuti neizmerno krivega. Pade v depresijo, zapre se v hišo, pusti študij, zapusti dekle...

Zgodba taka kot sama bi bila lahko bolj dodelana, sploh proti koncu je vse malo za lase privlečeno. Zgodba ima še obsežna nadaljevanja, ki pa jih ne bom brala.

[Viktorija]

Knjiga, ki ima v naslovu dve besedi (3 točke):

V Patagoniji / Bruce Chatwin

V Patagoniji.jpg (18.29 KiB) Ogledan 5486 krat

V reviji Avantura je Samo Rugelj naštel 5 top potopisov: Poti, Potovanja s Herodotom, Vedeževalec mi je rekel, Stranpoti do Santiaga, in V Patagoniji. Potopise zelo rada berem. Iz tega seznama sem prebrala samo prvi dve, zato sem se odločila, da preberem še preostale tri.

V Patagoniji je svojevrsten potopis. Je mešanica osebnih vtisov, zgodovinski dejstev ter anekdot o slavnih osebnostih Patagonije. Pisanje ni takšno, da bi ga kar "pojedel" na mah. Tole knjigo sem pa res počasi brala. Vsak večer po nekaj strani.

[Viktorija]

Knjiga se dogaja v dveh svetovih (2 točki):

Pesem za kitovo pot domov / Mandy Hager

Kit.jpg (26.41 KiB) Ogledan 5434 krat

Pesem za kitovo pot domov je lepa, nežna pripoved iz Avstralije. Zgodba se dogaja v dveh svetovih – v svetu ljudi in podmorskem svetu ork. Zgodbo nam namreč pripovedujeta fant Will in orka, ki jo Will poimenuje Min. Sporazumevata se s petjem.

Min namreč divji lovci ubijejo mamo in malo zapuščeno orko najde Will, fant, ki se pred svetom skriva pri stricu v malem mestecu. Willov sramotni posnetek se je namreč znašel na youtubu. Posnetek ga je hudo zaznamoval, zato se v svoji osamljenosti naveže na mlado osirotelo orko in se zoperstavi mestnim oblastem.

V knjigi so lepi opisi narave in prvobitne kulture Maorov.



https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=5440

[Viktorija]

Knjiga po lastni izbiri

Pokliči me po svojem imenu / André Aciman

Img_00002811_big.jpg (26.96 KiB) Ogledan 5410 krat

Knjigo sem prebrala ob izidu, torej leta 2010. Takrat mi je bila zelo zelo všeč. Ponujala sem jo bralcem v knjižnici, ampak veliko ljudi je odklonilo branje, ko je slišalo, da gre za ljubezen med dvema fantoma. Letos je postala ponovno popularna zaradi filma.

Imam eno rahlo bralno krizo, kar nič mi ni všeč, kar vzamem v branje. Zato sem ponovno vzela to. Lepa, lepa je, ampak sem bila nad njo pred leti bolj navdušena.

Silna, strastna, "drugačna" ljubezen.

Šest tednov poletja zaznamuje sedemnajstletnega Elio za vedno. S sprejemanjem poletnih gostov so Elijevi starši pomagali mladim akademikom, ki so pregledovali in popravljali rokopise pred objavo. Tistega usodnega poletja pride k njim Američan Oliver. Med Elio in Oliverjem takoj vzplamti medsebojna privlačnost, do katere sicer na začetku hlinita brezbrižnost, vendar se poželenju, ki se stopnjuje, ne moreta upreti.

Odlomek iz knjige
Zaprem oči, izgovorim besedo in že sem spet v Italiji - pred mnogimi leti. Stopam po tripasovnem dovozu in gledam, kako izstopa iz taksija - vihrajoča modra srajca, široko razprt ovratnik, sončna očala, slamnik, vsepovsod veliko kože. In že mi strese roko, mi poda nahrbtnik in seže v prtljažnik po kovček ter vpraša, ali je oče doma.
(str. 9)

[Viktorija]

Knjiga, ki je izšla leta 2018 (3 točke):
Umetnost pošiljanja v r** : kako življenje postane lepše, ko se končno malo sprostiš / Alexandra Reinwarth

29134349_2052318921475331_1921316897_n.png (74.93 KiB) Ogledan 5359 krat

težko ocenim knjigo, ki ni roman, ampak priročnik


V začetku leta sem brala Umetnost pospravljanja o tem kako se rešiti nepotrebne (materialne) šare iz svojega življenja. Knjiga me je popolnoma prevzela in sem začela čiščenje na veliko. Sedaj čakam prvomajske praznike, čez katere imam namen naročiti kontejner za kosovni odpad in se rešiti za celo sobo šare.

Sedaj pa sta istočasno izšli knjigi, okrašeni z zvezdicami *** Umetnost odf*kavanja in Umetnost pošiljanja v r** . Obe nas nas učita, kako se v življenju rešiti ljudi in okoliščin, ki nam povzročajo nelagodje in nam kradejo čas ter povzročajo slabo voljo. In da pri tem sami ne izpademo kreteni in prasci!

No, prva stvar, ki sem jo odf**ukala je bila ravno knjiga Umetnost odf**kavanja, ker mi je šla z vsemi odfuki rahlo na živce. Napisana mi je bila sila nerazumljivo in menim, da odfuk v raznoraznih sklonih v skoraj vsakem stavku ni ravno potreben. Prebrala sem jo recimo tretjino, ostalo malo preletela.

Umetnost pošiljanja v rit je napisana za moj okus boljše, bolj razumljivo, bolj življenjsko.

Teorija je izredno zanimiva, sedaj bo potreba še praksa! Malo težko sicer očistiš okrog nekopantibilne sodelavce, lažje je pri "prijateljih" in žlahti, raztrgani plahti.

Vsa ta umetnost naj bi v nas prinesla zadovoljstvo in lahkotnejše dihanje.

[Viktorija]

Knjiga, kjer glavni junak nosi uniformo (2 točki):

Lampedusa : sredi morja solz / Pietro Bartolo, Lidia Tilotta

28256_23608.jpg (25.59 KiB) Ogledan 5362 krat

Zaradi takšnih ljudi, kot je lampeduški zdravnik Pietro Bartolo, lahko verjamemo v lepši jutri za vse ljudi tega sveta.

Otok Lampedusa površine dvajsetih kvadratnih kilometrov je simbolna meja Evrope. Njegovi prebivalci so iz dneva v dan priče eni največjih humanitarnih tragedij našega časa. V zadnjih dvajsetih letih je v iskanju svobode na obalah Lampeduse pristalo prek štiristo tisoč migrantov. Ocenjujejo, da jih je petnajst tisoč izgubilo življenje med nevarno plovbo. Pietro Bartolo je lampeduški zdravnik, ki sprejema priseljence iz Afrike in Sirije. Njegova osebna življenjska zgodba se prepleta s krutimi zgodbami ljudi, ki jim je priča vsak dan. Bil je tudi eden od akterjev v dokumentarnem filmu Odprto morje (Fuocoammare), ki je dobil Zlatega medveda za najboljši film Berlinala 2016. Iz knjige veje neverjetna človečnost in neusahljiva energija pomagati sestradanim, dehidririanim, posiljenim, pretepenim, opečenim na druge načine mučenim ljudem. Knjigo bi morali prebrati vsi, saj vsak izmed nas nosi delček krivde, da dopuščamo, da se takšni zločini proti človečnosti dogajajo v 21. stoletju.



Odlomek iz knjige
Nekoč je ob pomolu pristal čoln s šestdesetimi fanti, ki sta jih bili sama kost in koža. Sedem dni so potovali, natrpani pod palubo oziroma kot temu pravijo v „tretjem razredu“, namenjenemu tistim, ki nimajo dovolj denarja, da bi si plačali vožnjo na krovu. Bili so dehidrirani in sestradani, nekateri pa tudi ožgani od dizelskega goriva, ki je med plovbo brizgalo iz motorja po njihovih oblačilih in jim na koži pustilo neizbrisne sledove. Poleg tega so imeli na telesih sledove mučenja, ki so jih z noži in prižganimi cigaretami pustili njihovi ječarji v libijskih zaporih, sodobnih koncentracijskih taboriščih. Pogoji, v kakršnih danes begunci potujejo po puščavi in morju, namreč niso dosti boljši od tistih v živinskih vagonih, skaterimi so nacisti nekoč prevažali taboriščnike. In kdor danes postavlja zidove in zavrača begunce, ne ravna bistveno drugače od tistih Hitlerjevih sodelavcev, ki jih je filozofinja Hannah Harendt označila za „banalne zločine“. Kdor dopušča, da se v morju utaplja na tisoče otrok ali da v begunskih taboriščih životarijo v nečloveških razmerah, ni nič manj krut od zgoraj omenjenih.
(str. 67)

[Viktorija]

Knjiga, kjer je avtor Francoz ali Nemec (3 točke):

Vsi so zaposleni / Christian Bobin

Vsisozaposleni.jpg (21.48 KiB) Ogledan 5302 krat

Leta 1951 rojeni Christian Bobin je pisatelj, pesnik in moralist, avtor več kot petdesetih knjig proze, poetičnih fragmentov, pesniških zapiskov, biografskih refleksij in knjig za otroke. Danes velja za eno najbolj poetičnih peres v Franciji, več njegovih kratkih romanov pa je prevedenih tudi v slovenščino. (vir: https://ars.rtvslo.si/2016/06/literarni ... ian-bobin/)

Na Bobina me je opozorila prijateljica. Da fajn piše je rekla. Tale knjiga je nenavadna. Že slog pisanja je neskončno poetičen, kot neko valovanje morja. Vse pa je napisano nekako iz distance, kot da bi zgodbo pripovedoval nek vsevedni zunanji opazovalec.

Vsi akterji pa imajo malce nenavadne lastnosti. Kanarček Van Gogh in maček rembrandt se spuščata v filozofske razprave. Ariane je snažilka, ki se rada smeji, rada pleše, rada sanja, ljubi življenje in otroke. Zaželi si otroka in sanja. Ko se zaljubi, smrči in lebdi v zraku pod stropom, potem pa se rodi otrok. Deklica Vrtiljak, deček Boben in deklica Gambera imajo vsak svojega očeta.

Zares nenavadna knjiga!

[Viktorija]

Naslov se začne s črko B (2 točki):

Bela dama / Christian Bobin

beladama.jpg (10.31 KiB) Ogledan 5289 krat

Poetična in obenem faktografsko natančna biografija o Emily Dickinson (1830-1886).

Emily Dickinson je bela dama, katere veličino je svet spoznal šele po njeni smrti. Za časa življenje je namreč objavila zgolj sedem pesmi in še teh ne pod svojim pravim imenom. Napisala je okoli 1800 pesmi in danes velja za eno največjih ameriških pesnic. Rodila se je leta 1830 v premožni družini z zelo odprtim pogledom na svet in družbo. Zelo je bila navezana na brata in sestro ter na očeta. Pri rosnih dvajsetih se je umaknila iz javnega življenja in se prostovoljno zaprla med štiri zidove lastnega doma. Odela se je v belino in kasneje tudi (psihično) zbolela.



Odlomek iz knjige
Za zaklenjenimi vrati sobe Emily piše besedila, ki se s svojo pretresljivo milino lahko primerjajo le s kristalno prozo Rimbauda. Kot nebeška šivilja zbira svoje pesmi v snopiče po dvajset, jih zašije in poveže v zvezke, ki jih zakoplje v predal. "Najbolje je izginiti." V istem času, ko se Emily odene v belo obleko, Rimbaud z vihravo mladostno brezbrižnostjo pusti svojo čarobno knjigo v kleti nekega tiskarja in pobegne proti otopelemu Orientu. Pod okovanim soncem Arabije in v zaklenjeni sobi Amherstu si oba asketska častilca lepite prizadevata, da bi ju pozabili.
(str. 80)

[Viktorija]

Knjiga z zlato ali bež platnico (2 točki):

Dva koraka naprej / Graeme Simsion & Anne Buist

3f2c1a5b3efca57126fd3b10c0866b44.jpg (104.41 KiB) Ogledan 5277 krat

Camino je moja ljubezen na prvi pogled. Leta 2014 sem prehodila Frances, 2016 portugalskega, 2017 sem šla s prijateljico prvih 200 km Via de la plate iz Seville, letos poleti pa sem v pričakovanju skupnega camina s celotno družino. Zasvojena se s caminom, sanjam, da bom enkrat ostala kar tam zadnje čase kar ne morem brati drugega kot forume o caminu, zato se mi je tale knjiga prikazala kot fata morgana

Zgodba o novih priložnostih

Graeme Simsion je pri nas poznan po knjigi Projekt Rosie. Tokrat je pisateljske moči združil s partnerico Anne Buist, s katero sta od februarja do maja 2011 v sedeminosemdesetih dneh skupaj prehodila 2038 kilometrov Francije in Španije. Drugič sta se na Camino podala od marca do junija 2016, ko sta v devetinsedemdesetih dneh prehodila okrog 1900 kilometrov. Glavna junaka njune knjige sta nedavno ovdovela Američanka Zoe in ločeni Anglež Martin. Nesojena in skoraj bankrotirana umetnica Zoe si pride lizat rane v Francijo k Camilli, prijateljici iz mladosti. Njena usoda se ji prikaže v obliki srebrne školjke pokrovače, ki jo uzre v izložbi starinarnice v srednjeveškem mestu Cluny. Brez veliko razmišljanja in vedenja kaj to Camino je, se odpravi na pot. Martin je profesor strojništva, ki skuša patentirati transportni voziček za prevažanje bremen namesto nahrbtnika. Pot mu prekriža romar Maarten, ki je prišel peš iz Maastrichta in ima namen priti do skrajne zahodne točke Evrope. Maarten za seboj vleče voziček z zvitim kolesom, ki mu ga Martin popravi in se tudi sam odloči, da bo šel na pot. Na ta način bi preizkusil svoj izum in dokazal investitorjem, da se splača vložiti vanj. Martinova in Zoeina pot se seveda prekrižata, po nekaj sto kilometrih vmes preskoči tudi nekaj romantičnih iskric. Na momente rahlo humorna zgodba nam prinaša resnice o življenjskih spremembah in odlaganju nepotrebnih bremen iz preteklosti. Mogoče bo celo koga nagovorila, da vzame sam pot pod noge proti Santiagu de Composteli!



Odlomek iz knjige
"Španski Camino je bil od vsega začetka drugačen. Francoske školjke so večinoma izginile, namesto njih so domačini - morda mnogi ob različnih časih - naslikali rumene puščice. Majhne, velike, s kapljajočo barvo in neravne, na cestah, drogovih in kjerkoli, kjer se je tistemu, ki je držal čopič, zdelo, da jih bo mogoče opaziti. Tradicija je menda izhajala od duhovnika, ki je risal puščice na drevesa, da bi peregrinom pomagal najti pot skozi gore okoli svojega mesta. Všeč so mi bile. njihov drzni, naivni in rahlo uporniški slog je bil pravo nasprotje formalnosti kamnitih oznak.
(str. 272)

[Viktorija]

9) Zgodba se dogaja v času vojne (3 točke):

Tetovator iz Auschwitza / Heather Morris

image (3).jpg (50.57 KiB) Ogledan 5245 krat

Zgodba temelji na resnični zgodbi Laleta in Gite Sokolov. Lale je bil tetovator v Auschwitzu, V Gito se je zaljubil na prvi pogled. Lahkotno napisana zgodba o najtemnejših poglavjih naše zgodovine. Če ne bi pisalo, da je resnična zgodba, ji ne bi verjela. Vse je napisano zelo površinsko, nisem imela občutka, da se zadeva dogaja v taborišču. Iz te zgodbe bi lahko kakšen vrhunski pisatelj napisal zelo dobro knjigo. Nizko oceno ji dajem zato, ker sem jaz malo bolj zahtevna bralka. Sem pa prepričana, da bo izredno všeč ljubiteljem in ljubiteljicam romantičnih zgodb.