Martha Hall Kelly
Naloga: Zgodba se dogaja v času vojne (3 točke)
Prebrana: 29.05.2018
Kot (bodoča) zgodovinarka se močno 'navdušujem' nad vsemi vrstami knjig, ki opisujejo obdobje druge svetovne vojne. Če ste brali moj knjižni izziv iz lanskega leta, sem brala res eno osupljivo knjigo, Maxa, ki opisuje zgodbe lebensbornovih otrok, to leto pa sem imela možnost obiskati tudi hišo Anne Frank, ki je bila, hands down, ena od res presunljivih priložnosti in tudi sam 'tour' je bil wau. 
Skratka, tokrat sem se lotila Lilac girls, knjige, ki je postavljena v čas druge svetovne vojne (prva dva dela knjige oz. velika večina) in v obdobje 10 let po njem. V zgodbo spregledamo skozi oči treh žensk - Caroline, američanke, ki dela na francoski ambasadi v New Yorku in sirotam v Francijo pošilja pakete; Kasio, na začetku v svojih najstniških letih, poljakinjo, ki jo ujamejo in pošljejo v Ravensbrück (re-education camp izključno za dekleta), in Herto, ki sprejme službo kot zdravnica v Ravensbrücku. Skratka, prvi vtisi na knjigo - stvari so opisane tako, da res padeš notri, zgodba te potegne, izjemno natančni opisi. V bistvu se popelješ čez časovnico njihovih življenj - Caroline, ki je pri svojih 30 in tudi pozneje še vedno samska, saj več da na to, da pomaga drugim, ko pa se le zaljubi v Paula (ki je, ups, poročen), tudi njega spusti - toda to ji ne prepreči, da bi našla njegovo izgubljeno hčerko, ki so jo odvzeli njegovi ženi, ko je bila nemška ujetnica. Kasia mi je bila na začetku knjige najljubši karakter, z močnim karakterjem, prebijala sem se čez njena poglavja in čez bedo življenja v kampu, čez nemške poskuse, zaradi katerih so njo in ostale začeli klicati 'The Rabbits' - ker so bile nemški poskusni zajčki in ker so zaradi poskusov na nogah dobesedno skakale okoli. Glede Herte pa, no, z njo sem že na začetku knjige vedela, da nekaj ni vredu - nobenega sočutja, to, da je sprejela službo, ki je vključevala pobijanje ljudi (čeprav ji najprej to ni bilo pogodu, toda službe ni zapustila) - in potem to, kako se je na sojenju po letih branila, da je delala v dobro Nemčije, in da ji za to ni nič žal. Čeprav je uničila življenja toliko mladih deklet, toliko jih je pobila, da bi se med zgodbo najraje kar zjokala. Proti koncu knjige pa mi je vse bolj všeč postajala tudi Caroline, ki je bila res dobrosrčna, požrtvovalna in je naredila vse, da je poljska dekleta pripeljala v Ameriko, kjer so jim nudili operacije in jim izboljšali življenje.
Knjiga pa ima še toliko podplasti, da jih sploh ne moram našteti, in na skoraj 500 straneh se jokaš in smeješ z osebami v knjigi. Priporočam jo res vsem, ki jih to obdobje zanima - ali pa tudi ne - ker meni je bila res dobra. Nobenih komentarjev nimam niti na slog pisanja, ker je pripoved lepo tekla in nikjer se ni zatikala.
Kaj naj rečem - wau! Knjigo sem brala v sklopu knjižnega kluba (ja, spet) in bila kar presenečena, ker je bila izbrana knjiga res top of the top, ni se vlekla, lepo je tekla, opisi so samo wau in vse ostalo tudi. Pa grem kar počasi, spoilers ahead ...
Bolj ko se približujemo koncu leta 2019, več berem, najdem pa vedno manj in manj knjig, ki bi jih lahko vključila v ta knjižni izziv ... Za tokratno nalogo sem imela v mislih prebrati kakšno knjigo Stephena Kinga, pa sem počasi ugotovila, da mi zmanjkuje časa, in si raje izbrala knjigo, ki sem jo prebrala pred kratkim, ampak je hitro postala ena meni ljubših knjig.
). Poleg tega mi je bilo zelo všeč tudi to, kako smo lahko spremljali razvoj karakterjev skozi knjigo; na primer Rin, ki odraste iz podeželske, naivne, zapuščene deklice, v nek 'strong female character', ki je ključen za dogajanje v knjigi in uspeh vojne, ki jo bijejo. Da sploh ne začnem o tem, kako zanimiv in 'nov' je celoten koncept magije v romanu; je svež, zanimiv in se navezuje na šamanstvo na Kitajskem, ki ga ne vidimo pretirano pogosto.