Bralni izziv 2018 - Auricula

[Auricula]

Zgodba se dogaja v času vojne: Feri Lainšček - Ločil bom peno od valov

9789612425197.jpg (71.56 KiB) Ogledan 5414 krat

Zgodba Elice Sreš je postavljena v obdobje prve svetovne vojne. Vojno dogajanje je najprej mestoma samo omenjeno kot nekaj, kar se dogaja tam daleč, stran od prizorišča osrednje zgodbe, nato pa vanjo tudi poseže. Prvič - ko glasbeni učitelj in pianist Simon Lenhardt dobi poziv na fronto in ob tem priredi poslovilni koncert v kavarni. Drugič - ko se nekega dne po tem njegova žena Gita z vlakom vrne domov in ob moževi krsti obsedi na peronu. Tretjič - ko ob dogajanju na bojiščih pride do razpada avstro-ogrske monarhije in priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS, zaradi česar se Elicin mož Ivan odloči za selitev.
Naslov knjige mi je bil znan, ker je bil večkrat omenjen kot maturitetno branje (2016) in tako mi je padel v oči ob mimohodu mimo knjižnih polic. Elicina zgodba se zaradi nesrečnega zakona in gibanja v narejeni družbi mogotcev zdi tragična, a hkrati je to zgodba o pogumu, upanju in pravi ljubezni.

Odlično branje, ki ga res toplo priporočam!

[Auricula]

Knjiga, ki si jo dobila v dar: Hector Garcia (Kirai), Francesc Miralles - Ikigaj

9789610144540_maketa.jpg (34.74 KiB) Ogledan 5349 krat

Ikigaj je poimenovanje za japonski koncept 'sreče večne zaposlenosti' oziroma veselja do življenja, ki naj bi bil eden od razlogov za izjemno dolgoživost Japoncev. V raziskovanju omenjenega koncepta pot avtorja vodi na otok Okinava, kjer v Ogimiju, imenovanem tudi 'vas stoletnikov', opravita številne intervjuje s tamkajšnjimi prebivalci. Iz teh pogovorov izluščita deset zakonov, ki se ne zdijo nobeno revolucionarno odkritje, temveč gre za povsem običajne 'iskrice', na katere pa vse prepogosto pozabljamo oziroma jim posvečamo premalo pozornosti, npr. smeh, vsakodnevno gibanje, povezanost z naravo, hvaležnost, živeti tukaj in zdaj ...
Knjiga me je bolj kot zaradi samega ikigaja pritegnila zaradi omemb posameznih drobcev japonske kulture in miselnosti. Na prvo branje sta mi všeč njihova koncepta vabi-sabi, ki uči o lepoti minljivosti, sprejemljivosti in nepopolnosti ter iči-go iči-e, kar bi pomenilo, da ta trenutek obstaja le zdaj in se ne bo ponovil. Vsekakor bom pobrskala za dodatno literaturo o tem, da vidim ali mi bo všeč tudi na drugo in vsa morebitna nadaljnja branja.

[Auricula]

Naslov se začne na črko B: S. J. Watson - Before I go to sleep

51e--ljGmeL._SX315_BO1,204,203,200_.jpg (26.2 KiB) Ogledan 5263 krat

Zbudi se, pogleda moškega ob sebi in ga ne prepozna. Pove ji, da je njen mož Ben. Pripravi ji zajtrk, nato odide v službo. Tekom dopoldneva jo pokliče, da preveri, kako je z njo. In tako vsak dan znova, saj se, ko spi, njeni spomini o dogajanju tistega dne izgubijo. Vzrok temu je obsežna poškodba možganovine, ki naj bi jo Christine utrpela ob tem, ko jo je nekega dne na poti domov zbil avtomobil. Takšna je zgodba, ki ji jo slika njen mož. A obstaja še druga, ki jo sama sestavlja skozi drobce spominov, potem ko v njeno življenje vstopi zdravnik Ed Nash in jo spodbudi k dnevnemu pisanju dnevnika ter jo vodi na kraje, kjer je nekoč že bila. S pomočjo zapisov ugotovi, da ji Ben taji, da je nekoč napisala razmeroma uspešen roman oziroma celo prireja resnico, ko ji pravi, da nista imela otrok in da je stike z najboljšo prijateljico izgubila, ker naj bi se ta preselila na Novo Zelandijo ... Posledično je nenehno razdvojena med tem, ali verjeti možu in so njegove poteze zgolj poskus zaščititi jo pred kruto resnico ali pa ji laže iz drugih, njej nepojasnjenih namenov. So njeni spomini resnični ali pa zgolj plod njene domišljije oziroma poskus zapolniti ogromno luknjo v njenem spominu? Odločna je, da bo zadevi prišla do dna in prepričana je, da ji bo to uspelo le tako, da se spomni, kaj se je zgodilo usodnega dne, ko se je nesreča zgodila. A v njenem potlačenem spominu, ki počasi prihaja na plano, ni nobene avtomobilske nesreče. Pojavi se le spomin na noč v hotelski sobi, moškega brez obraza in njegove roke, ki jo davijo in skušajo utopiti ... Komu torej zaupati? Na koga se sploh lahko zanese? Kakšna je resnica?
Izjemen psihološki triler, ki te zaradi vse skrivnostnosti posrka vase že po prvih nekaj straneh in ga ne moreš odložiti, dokler se ne prebiješ do zadnje pike (prebrano v enem dnevu ). Ob branju se ti v glavi prepletajo najrazličnejši možni scenariji, a priznam, da na dejanskega nisem pomislila. Priporočam v branje!

[Auricula]

Zgodba se dogaja pozimi: Fredrik Backman - Mož z imenom Ove

Mož z imenom Ove je 59-letnik, katerega življenje zaznamujejo številne izgube - izguba staršev, izguba še nerojenega otroka, izguba žene in izguba službe. Praznina ob tem je tako velika, da Ove izgubi vsakršen smisel, zakaj še živeti in načrtuje svojo smrt. A ko se v njegovo sosesko priseli mlada družina in ko mu naprtijo skrb za potepuškega mačkona, se začne Ove nevede spreminjati. Prej nergaški, pretirano racionalen in neprilagodljiv starec postane pravo nasprotje samega sebe - skrbi za sosedovi deklici, mladeniča nauči popraviti kolo, novo sosedo nauči voziti avto, starejšega soseda reši pred odločitvijo nehumanega birokratska aparata..
Dobra zgodba, piko na i pa knjigi dodajo drobci (vsaj meni fantastičnega) skandinavskega humorja.

[Auricula]

Knjiga z zlato ali bež platnicoi: Chris Cleave - Gold

9200000010044377.jpg (49.02 KiB) Ogledan 4815 krat

Zlato je zgodba, ki se navidezno vrti okrog zlate olimpijske medalje, po kateri želijo poseči tudi Zoe, Kate in Jack. A z naraščanjem števila prebranih strani bralec ugotovi, da je zlato zgolj vrh ledene gore, pod katero se skrivajo tudi travmatične izkušnje iz otroštva, bolezen, brezpogojna ljubezen, prijateljstvo.. Kot mestoma poudarja avtor, so življenjske preizkušnje tiste, ki izluščijo prave junake, a teh ne kitimo z medaljami in o njih ne beremo v časopisih.
Knjiga ni najkrajša, a vsekakor vredna svojega časa! V začetku deluje kot lahkotno branje, a bolj ko se dogajanje umika s stadiona, bolj postaja zgodba kompleksna in poglobljena.

[Auricula]

Prva knjiga tvojega najljubšega avtorja: Franc Lainšček Feri, Valerija Perger, Milan Vincetič - Kot slutnja radovedno

20181029_103416.jpg (58.63 KiB) Ogledan 4729 krat

Ob veliko dobrih avtorjih bi se težko odločila za najljubšega, med posebej ljubimi pa mi je Feri Lainšček, ki sem ga začela prebirati zaradi zanimanja, ki mi ga je vzbudila njegova uglasbljena poezija. Sprva sem prebirala pesmi, v zadnjem letu pa tudi nekaj romanov. In še jih bom ... ker je njegovo pisanje tako čudovito, da se ga ne moreš 'nasititi'. Je kdo med vami, ki deli to mnenje?

V njegovi bibliografiji je kot prva datirana pesniška zbirka Kot slutnja radovedno, ki je skupno delo treh avtorjev. Pesmi, pod katerimi je podpisan Lainšček so kratke, nekatere precej redkobesedne. V njih prevladujejo motivi, ki zaznamujejo tudi njegove kasnejše, bolj poznane pesmi - ljubezen, sonce, dom, zeleno oziroma narava. Oceno tokrat namenoma izpuščam, ker je težko ovrednotiti začetno ustvarjanje po tem, ko si enkrat že okusil višje ravni, do katerih se je le-to 'razcvetelo'.

[Auricula]

Knjiga, kjer je avtor Francoz ali Nemec: Muriel Barbery - Eleganca ježa

eleganca-jeza.jpg (48.29 KiB) Ogledan 4648 krat

Gre za delo francoske avtorice, katerega naslov je prispodoba za eno od dveh pripovedovalk - 54-letno hišnico, vdovo Renee, ki se trudi zadostiti predstavi, ki jo imajo ljudje o hišnikih in tako skriva svojo izobraženost ter navdušenje nad slovnico, branjem in iskanjem lepote. Druga pripovedovalka je 12-letna deklica Paloma, ki si želi drugačnega življenja, kot ga živi njena bogataška družina; odklanja materializem, želi si smisla in biti koristna. Zaradi razpetosti med želenim in dejanskim se odloči, da bo na svoj trinajsti rojstni dan storila samomor.
Čeprav obe pripovedovalki živita v isti stavbi, se njuni poti križata šele s prihodom novega stanovalca, japonskega starostnika Kakura Ozuja. Ta, neobremenjen z vnaprejšnjimi predstavami, v Renee razpozna zanimivo in iskrivo sogovornico, pripiše ji 'eleganco ježa' ("..na zunaj je pokrita z bodicami, prava trdnjava, ampak v notranjosti uglajena kot jež, majhna, na videz ravnodušna, strašno samotarska in neverjetno elegantna žival."). Svoje opažanje deli tudi s Palomo, ki v Reneejinem bivališču najde svoje zavetje, Renee pa se na njo naveže kot na hčerko, ki je ni nikoli imela.
In ko se že zdi, da je sreča popolna, da je vsak našel, kar je v življenju iskal, nastopi presenetljiv obrat..

Knjiga je mestoma precej filozofska, zato terja pozornost in čas, da se prebiješ do zadnje pike. Ampak je tega vsekakor vredna!

[Auricula]

Knjiga avtorja, s katerim si delita prvo črko priimka: Emma Donoghue - Soba

soba-trda-vezava.jpg (17.58 KiB) Ogledan 4514 krat

Soba je edini svet, ki ga 5-letni Jack pozna. V njej je bil rojen, v njej z mamo preživljata dan za dnem. Četudi je majhna in skromno opremljena, življenju v njej pa bi le stežka lahko rekli življenje, mu pomeni vse. O svetu zunaj Sobe ne ve, vse dokler se mama ne odloči, da mu ne bo več izkrivljala slike realnosti. Začne mu pripovedovati o življenju zunaj Sobe, o drugih ljudeh, o svojem življenju do usodnega dne, ko jo je moški ugrabil in zaprl vanjo. To Jacka povsem zmede in zaradi strahu pred neznanim zavrača mamin načrt o pobegu. A ta jima uspe, s tem pa njunih težav še zdaleč ni konec, saj je Jack povsem neprilagojen na življenje v resničnem svetu..
Knjiga me v začetku sploh ni pritegnila, a sem se zaradi prevladujočih pozitivnih komentarjev vseeno odločila, da jo preberem do konca. Je resda vsebinsko svojevrstna, a vseeno ne nek literarni presežek, po katerem bi znova posegel.

[Auricula]

Knjiga se dogaja v dveh svetovih: Yvette Manessis Corporon - Ko šepetajo ciprese

ko-sepetajo-ciprese.jpg (22.38 KiB) Ogledan 4470 krat

Osrednji lik je Daphne, ki odrašča v Ameriki, poletja pa preživlja pri svoji babici (ja-ji) na idiličnem grškem otoku Erikuza, kjer uživa v svobodi, dobri hrani in večernem pripovedovanju ja-jinih mitoloških zgodb. Tekom študija spozna Alexa, sad njune ljubezni je deklica Evie. Nato se ji življenje obrne na glavo - izgubi starša, v prometni nesreči umre Alex. Zakoplje se v delo in na noge postavi uspešno restavracijo, v katero vlaga ves svoj čas. Zdi se, da živi ameriške sanje. Spozna Stephena, bogatega bankirja, in ko se odločita poročiti, si Daphne namesto razkošne ameriške poroke zaželi poroko na zanjo čarobnem grškem otoku. Tako se iz sveta materializma, hitenja, površinskih odnosov, individualizma in ponosa vrne v pozabljen svet preprostosti, povezanosti, čutenja... In v tem svetu ponovno najde samo sebe in tako ji je dano slišati šepet cipres.
Zgodba je lahkotna, nežna, precej kulinarično in mitološko obarvana. Zlasti mi je všeč preprostost ljudi, povezanost z naravo in povezanost skupnosti, ki ni idilična, a ob pomembnih dogodkih nikoli ne izostane.
Za konec še en, skozi prizmo sodobnih prehranjevalnih trendov, hecen moment: "Tako dolgo že nisemjedla saganakija. Skoraj sem že pozabila, kako rada ga imam. ... Saj veš, bel je. No, skoraj bel. Saj se spomniš, da se sem na posebni dieti." "Ne, te diete so nekaj najbolj trapastega. Hrana je iz okusov, ne iz barv," jo je pokarala ja-ja.