Dai Sijie - Balzac in kitajska šiviljica

(avtor je kitajec po narodnosti in francoski državljan)
Knjiga je postavljena v čas kitajske kulturne revolucije v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja (Mao Cetung), ko so avtorja in njegovega prijatelja Luoja kot sinova intelektualcev pri 18 letih poslali na prevzgojo na podeželjo (v hribe). Na prevzgoji spoznata tudi šiviljico s katero se spoprijateljita in jo redno obiskujeta.
Je torej nekakšna knjiga spominov, ampak meni se zdi, da je malo fikcije zraven, ker v knjigi pripoveduje več ljudi v prvi osebi. Ajde, mogoče je svojega prijatelja Luoja naprosil naj napiše svoje mnenje, ampak sigurno pa ni šel spraševat nekega starca, ki je živel v zanemarjenem in neprijetnem okolju.
V knjigi imajo pomembno vlogo knjige. V kulturni revoluciji so bile knjige prepovedane, sploh zahodne, oba fanta pa sta rada brala. Na prevzogi sta jih celo ukradla svojemu prijatelju, ki ju seveda ni mogel kar naznaniti oblastem, saj bi tako trda pretla tudi njegovi družini. Ker tudi jaz rad berem, me je zato knjiga pritegnila in se s 17o stranmi kar prehitro končala.