
OCENA: *****
Knjiga je drugi del trilogije, ki je bila pa meni pisana na kožo. Prebrala sem jo na dušek in ob vsem tem me je imelo, da bi se usedla na stol in si dala tetovirat nekaj velikega.
A zgodba sama ni tako lepa kot se zdi na prvi pogled. Teneley doživi in preživi letalsko nesrečo, ki ji zaznamuje vso življenje. Po vsem tem ko uide iz krempljev psihopatskega skoraj svaka jo cesta pripelje v Chicago, kjer najde nekoga, ki ji je kos tako po travmi kot v strasti. A tudi Haydn ima za sabo grozljivo izkušnjo in še grozljivejše posledice mladostniškega življenja.
Knjiga na trenutke spominja na 50 odtenkov, predvsem Haydnova mladost je zelo blizu Greyevi. A glede na to, da ti strastni prizori hitro zameglijo razum, kratko malo pozabiš na to. Knjiga mi je bila všeč predvsem zaradi tiste pristne ljubenske zgodbe, ko veš kako se bo razpletlo a se vmes dogaja toliko, da moraš enostavno knjigo prebrati. Glede na to, da sem jo prebrala še pred dopustom, bom težko našla kaj podobnega za na plažo.
Zanimivo in všeč mi je bilo, kako avtorica išče družinske vezi, čeprav imata oba za sabo grozljivo izkušnjo in ostaneta brez družine. kako zna pristne prijateljske vezi splesti v družinske in kako prijatelji čuvajo drug na drugega. Čeprav se znajo tudi "zravsat". A v kateri družini pa ne pride do prepira? Pa čeprav za malenkost. Knjiga pa mi je dala predvsem potrditev, da včasih moraš dati ven iz sebe tisto kar te muči in ljudje okoli tebe te bodo razumeli in ti poizkušali pomagati.