Bralni izziv 2018 - monique

Na tem forumu se nahajajo vsi potekli in aktualni bralni izzivi.

Moderator: The Book Crusaders

Uporabnikov avatar
monique
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 29 okt 2015, 20:42
Kraj: Kranj

Bralni izziv 2018 - monique

PrispevekNapisal/-a monique » 03 jan 2018, 10:39

1) Knjiga, kjer je avtor Francoz ali Nemec (3 točke)
2) Knjiga z zlato ali bež platnico (2 točki) - John Fowles: Ženska francoskega poročnika
3) Knjiga, ki ima v naslovu dve besedi (3 točke)
4) Prva knjiga tvojega najljubšega avtorja (1 točka) - Tiffany Reisz: The Siren
5) Knjiga, kjer je na platnici žival (2 točki) - Jean M. Auel: Dolina konj
6) Knjiga z grdo platnico (2 točki)
7) Avtor knjige je mlajši od tebe (3 točke) - Rachilde: Gospod Venera
8) Strip (2 točki) - Jung: Medena koža
9) Zgodba se dogaja v času vojne (3 točke)
10) Zgdba se dogaja pozimi (1 točka)
11) Knjiga avtorja, s katerim si delita prvo črko priimka (3 točke) - Darynda Jones: Fourth Grave Beneath My Feet
12) Knjiga, kjer glavni junak nosi uniformo (2 točki) - Brooke Blaine: Forget Me Not/ Remember Me When
13) Po lastni izbiri (1 točka)
14) Knjiga se dogaja v dveh svetovih (2 točki) - Emma Jaye: Flight
15) Knjiga z več kot 500 stranmi (3 točke) - Peter V. Brett: The Daylight War
16) Najljubša knjiga tvojega prijatelja ali prijateljice (1 točka) - Charlotte Brontë: Jane Eyre
17) Knjiga, kjer se pojavita dvojčka ali dvojčici (3 točke) - George R.R. Martin: Vranja gostija
18) Zgodba se odvija v srednji šoli (2 točki)
19) Knjiga je starejša od 50 let (3 točke)
20) Naslov se začne s črko B (2 točki) - Georgia Cates: Beauty From Pain
21) Knjiga avtorja s psevdonimom (2 točki)
22) Knjiga, ki si jo dobil/a v dar (1 točka)
23) Knjiga, ki je izšla leta 2018 (3 točke) - Brianna Hale: Midnight Hunter
24) Knjiga, ki temelji na pravljici (2 točki) - Juliette Cross: The Black Lily
25) Zgodba se odvija v vsaj 3 različnih državah (3 točke) - Bernard Cornwell: The Lords of the North
Nazadnje uredil/a monique dne 01 maj 2018, 16:20, skupaj urejeno 6 krat.
I have wonderful ideas. And terrible ideas. And terribly wonderful ideas.
I'm a writer - everything you say or do may end up in my novel.
If we were all on trial for our thoughts, we would all be hanged.
If I am an angel, paint me with black wings.

Uporabnikov avatar
monique
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 29 okt 2015, 20:42
Kraj: Kranj

Re: Bralni izziv 2018 - monique

PrispevekNapisal/-a monique » 04 jan 2018, 21:51

25) Zgodba se odvija v vsaj 3 različnih državah (3 točke)

Bernard Cornwell – The Lords of the North
Ocena:

Ugotavljam, da nekam počasi berem to serijo. Tole je 3. del in vsako knjigo do zdaj sem imela uporabljeno v svojem izzivu. Upam, da bom naslednji del prebrala prej, preden bo prišel na vrsto šele v bralnem izzivu 2019 :P Kakorkoli, iz mojih reviewjev te serije je več kot razvidno, da sem zelo navdušena nad knjigami in The Lords of the North ni bila nobena izjema, še celo presegla je 1. in 2. del :jupi: Res mi je nenavadno, ker običajno mi niso všeč knjige, kjer je veliko opisovanja, ampak tu me pa sploh ne moti oz. še celo uživam v tem. Uhtred je pač res posrečen pripovedovalec. Spet ne manjka teh njegovih duhovitih opazk na njegov račun, še posebej, ko na stara leta ugotavlja, kako aroganten, nepremišljen in zaletav je bil v mladih letih :lol: Nasploh se mi zdi, da starejši je, v več težavah se znajde. Zgodba se nadaljuje tam, kjer se je končala v 2. delu – po bitki, v kateri je Alfred dobil nazaj svoj prestol, predvsem po Uhtredovi zaslugi. No in ker ni na vidiku nič pametnega za počet, se naš Uhtred odloči, da bo skril svoj denar, pobasal s sabo tisto nuno, in šel malo na sever. Ne morem se čisto odločit katera različica nune mi je bolj simpatična. V seriji je Hild starejša in se mi zdi, da je bolj v konfliktu sama s sabo, kaj bi storila glede vere – bi vse skupaj obesila na klin ali se vrnila v samostan. V knjigi pa je mlajša, ni tako obremenjena s tem in trenutno pač uživa svobodno življenje vključno s tem, da sta z Uhtredom ljubimca. Všeč sta mi oba karakterja samo malo težko dojemam, da naj bi bila to ista oseba. Zame sta to dve različni Hild, ampak je za obe lahko Uhtred zelo vesel, da ju ima – končno ena oseba v njegovem življenju, da ga bo spravila v red :wink: Na severu je seveda cela štala, spoznata enega malo zmedenega in hecnega kralja, ki ga rešita iz suženjstva. Za tega Guthreda še ne vem točno, kaj bi si mislila o njem. Sprva mi je bil zelo simpatičen, ampak ko je pa prodal Uhtreda v suženjstvo, bi mu pa kar vrat zavila. Sem bila kar malo nejevoljna, da ga je potem Uhtred pustil pri življenju. In pa seveda imamo nov ljubezenski interes za Uhtreda – Guthredova sestra Gisela, ki me malo spominja na Brido. Upam, da bo imel z njo več sreče, ker se mi že tudi kar smili, ko mu te njegove ženske vedno pobegnejo ali umrejo :cry: Potem je pa prodan v suženjstvo, in zaradi tega je bila knjiga tudi primerna za to nalogo. Namreč je suženj veslač na neki trgovski ladji, ki veliko potuje, tako da so bili v Northumbriji, East Angliji, v Frankiji, nekje na Danskem, potem mislim, da tudi Irskem, pa seveda Mercia in Wesex. Ogromno pustolovščin torej. Tam je spoznal enega Irca Finana, ki je bil tudi suženj, in on je res simpatičen lik :lotsalove: Naj se le dolgo obdrži :134: Potem je pa prišel trenutek, na katerega sem res dolgo čakala. Da sta se Uhtred in Ragnar ponovno srečala (bil je res čustven moment, skoraj za kakšno solzico :th_cry: ) in šla končno poračunat dolg s Kjartanom in Svenom. Mislim ta konec je bil fenomenalen :vso_cast: Samo :s1024: Saj je bila že v prejšnji knjigi zadnja bitka precej dramatična, ampak tukaj je bil pa sploh Thyrin nastop, ko si je čisto podredila ta cel trop psov... ne vem, nimam besed :t9512: In da se je celo Beocca tako izkazal :bowdown: Mogoče bo pa na stara leta še kaj iz njega :-D Lahko samo rečem, da komaj čakam naslednji del. Nasplošno mi je torej 3. del najboljši, čeprav sem zelo pogrešala Leofrica, vendar ga zdaj Steapa in Finan, kar dobro nadomeščata v vlogi Uhtredovih buddeyev. Skoraj bi lahko rekla, da sem malo pogrešala celo Alfreda, ali vsaj njegovo pregovarjanje z Uhtredom. Čeprav ta edina scena, ki jo je imel skupaj s svojima otrokoma, je bila res luštna. Sem se pa nadvse zabavala. Saj sta bila tudi prva dva dela smešna, ampak ta je bil pa najbolj, sploh Guthred in Finan sta zelo zabavna karakterja in nikoli se ne naveličam teh komentarjev Vikingov, ko skušajo razumeti krščanstvo. Sploh ta šala, da te pri krstu skopajo, sploh ne zastara :100: No zdaj me je pa prijelo, da bi šla gledat serijo še enkrat od začetka :106:
I have wonderful ideas. And terrible ideas. And terribly wonderful ideas.
I'm a writer - everything you say or do may end up in my novel.
If we were all on trial for our thoughts, we would all be hanged.
If I am an angel, paint me with black wings.

Uporabnikov avatar
monique
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 29 okt 2015, 20:42
Kraj: Kranj

Re: Bralni izziv 2018 - monique

PrispevekNapisal/-a monique » 09 jan 2018, 14:27

8) Strip (2 točki)

Jung – Medena koža
Ocena:

Stripov običajno res ne berem. Ko sem bila majhna, sem seveda prebrala vse Asterixe in Obelixe pa Zvitorepca, Trdonjo in Lakotnika, ampak potem so me pa stripi nekako nehali zanimati. Po pravici povedano se mi zdi, da stripov dejansko sploh nikoli nisem znala brati. Ja, znala, prav sem mislila. Pri stripu so fora slike, jaz sem pa bolj samo brala oblačke. Saj če so bolj umetniški stripi, potem me ilustracije pritegnejo, ampak vseeno se fokusiram bolj na besedilo. To je torej razlog zakaj jaz in stripi ne gremo preveč dobro skupaj. Ampak moj ati pa obožuje stripe in mi vedno prinese tiste, ki so mu zelo všeč, češ da so res dobri in jih moram nujno prebrat. In eni so mi dejansko zanimivi. Tako je tudi s tole serijo Medena koža, pri kateri sem prišla že kar do 3. knjige. Sem kar malo ponosna nase :tralala: To je avtobiografska zgodba o Korejcu, ki ga je kot majhnega otroka posvojila belgijska družina. V tem stripu torej Jung opisuje/ orisuje svojo življenjsko zgodbo. Kako se je kot mladostnik spopadal s posvojitvijo, kako je dojemal svoje korenine – od tega, da si ni želel biti Korejec, pa do tega, da si je nadvse želel obiskati Korejo. Zelo zanimiva zgodba in tudi ilustracije so zelo lepe. Še posebej kakšne celostranske, ki upodabljajo kakšno njegovo razmišljanje. Priporočam vsem ljubiteljem stripov. Sama mislim, da ne bom nikoli strastna navdušenka nad stripi, vendar kakšen sem in tja je pa povsem dobrodošel :thumbup:
I have wonderful ideas. And terrible ideas. And terribly wonderful ideas.
I'm a writer - everything you say or do may end up in my novel.
If we were all on trial for our thoughts, we would all be hanged.
If I am an angel, paint me with black wings.

Uporabnikov avatar
monique
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 29 okt 2015, 20:42
Kraj: Kranj

Re: Bralni izziv 2018 - monique

PrispevekNapisal/-a monique » 24 jan 2018, 18:58

14) Knjiga se dogaja v dveh svetovih (2 točki)

Emma Jaye – Flight
Ocena:

Serija Hybrid se odvija v približno takšnem vesolju kot na primer Star Wars ali Star Trek, kar pomeni, da imamo ogromno različnih planetov, ki naseljujejo različne prebivalce. Vesoljske ladje in vesoljci nasploh me sicer nikoli niso pretirano zanimali. Seveda sem gledala obe filmski seriji po tv, ampak neka fenica pa nisem bila nikoli. Se mi je pa ponudila priložnost, da berem tole serijo zastonj v zameno za review-je, tako da sem že pri 3.delu. Malo sem se tudi že pogovarjala z avtorico Emmo Jaye in je res krasna oseba :thumbup: Sem vesela, da sem jo spoznala. No v 1. delu se srečamo z glavno junakinjo Chesaro, ki je hybrid. Delno je človek, večinsko pa neka nepoznana vrsta, za katero se kasneje izkaže, da je to ljudstvo Dakaran. Taki precej zanimivi ’ljudje’ so to. Ko so ženske pripadnice te vrste v... kako bi se izrazila? v ’paritvenem obdobju’ in potem še celo nosečnost, bi naskočile vsak moški osebek v bližini. Ja take pohotne nosečnice so to :eyebrows: Chesara ima tako kar lepo zbirko očetov, od katerih je vsak prispeval malo svojega DNK. Čeprav je Chesara večinsko torej Dakaran, ima ravno toliko človeških genov, da med ljudmi ne izstopa preveč – dobro ima neko tetovažasto okrasje in mačje zenice, ampak razen tega pa skoraj človek :P Poleg tega ima pa še zdravilne sposobnosti, zaradi katerih si jo Federacija kar lasti. Ker tehnično gledano ni čisto človek, je lahko obravnavana kot lastnino. Zelo grdo in krivično :x Tale Federacija mi res ni všeč :eusa_naughty: Pravzaprav sploh nisem povesem prepričana, kdo so oni, ampak pomoje so to glavni šefi v tem vesolju. Whatever :103: Potem imamo pa Connorja, ki je federacijski vojak in Chesarin ’skrbnik’. (Ja, veliko besed je v narekovajih. Pač worldbuilding ni ravno vrhunski, veliko stvari mi ni ravno jasnih, je pa res, da nikoli nisem dojela teh vesoljskih stvari, tako da who cares.) To je že od začetka razvidno, da bo tule en ljubezenski zaplet, ker iskrice kar letijo okoli njiju dveh :lotsalove: :13love: Vse pa ni tako rožnato. Kot že prej omenjeno, je Chesara lastnina Federacije, ki z njenimi zdravilnimi močmi služi lepe denarce po celi galaksiji, in Connor je zadolžen za to, da se Chesara lepo obnaša in da ne pobegne. Potem pa pride na sceno lord Tenset, od katerega stric ugrabi Chesaro, ker potrebuje njene sposobnosti. Od tu naprej se pa potem začne napeto dogajanje. Bom dala kar vse pod spoiler.
Chesara in Tenset se seveda romantično zapleteta :makeout: Je nič ne krivim, ta tip je res šarmer, pa še jahalne škornje nosi – očitno si s Chesaro deliva fetiš :eyebrows: No bil je pa razlog, da je federacija želela tole ljubko hibridko držat stran od moških, zato ker dakaranske ženske so milo rečeno nimfomanke, kadar so v ovulaciji, ne, paritveno obdobje je res boljši izraz, uglavnem dokler ni bila spolno aktivna, tudi ta močna potreba sploh ni bila izražena, zdaj bi pa naskočila kar vsakega tipa, ki pride mimo. No tako sta seveda prišla skupaj tudi s Connorjem, in še sreča, da Connor in Tenset očitno nimata problema z deljenjem, ker en sam moški je občutno premalo za Chesaro :wink: Potem malo bežijo iz enega planeta na drugega, za petami pa so jim seveda Federacija in verjetno še pol galaksije. Taka prijetna mešanice akcije, streljanja, tihotapljenja in sem in tja kakšen ménage à trois. Smo bili že zelo blizu četvorčku, pa se žal ni zgodil. Dobro, vseeno imam upanje za katero naslednjo knjigo :angel: V 3. delu končno srečamo še enega Dakarana in to čisto čistokrvnega. Upam, da se bo kmalu kaj bolj razjasnilo, ker se mi Chesara kar malo smili. Pač moraš kriviti gene a ne. Ok, mogoče bi se mi morala smiliti Connor in Tenset, preden ju bo ožela do smrti, but what a way to go :lol: Saj pomoje se preveč ne pritožujeta. Kaj sta si pa izbrala tako punco. Kakorkoli, 3 knjiga se je zaključila z ugrabitvijo Chesare, ampak saj verjetno jo bosta njena fanta rešila. Bolj me zanima kaj bo z njenim ugrabiteljem, a ga bo tudi naskočila? Ga bo že izučilo, kaj se to pravi ugrabljat ’nemočne’ ženske. Komaj čakam, da izvem razplet.
I have wonderful ideas. And terrible ideas. And terribly wonderful ideas.
I'm a writer - everything you say or do may end up in my novel.
If we were all on trial for our thoughts, we would all be hanged.
If I am an angel, paint me with black wings.

Uporabnikov avatar
monique
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 29 okt 2015, 20:42
Kraj: Kranj

Re: Bralni izziv 2018 - monique

PrispevekNapisal/-a monique » 04 mar 2018, 18:15

23) Knjiga, ki je izšla leta 2018 (3 točke)

Brianna Hale - Midnight Hunter
Ocena:

Zgodba se dogaja v 60. letih – hladna vojna, Berlinski zid... Ne ravno tematika, ki bi jo z veseljem brala. Ampak na Goodreads je ta knjiga dvignila toliko prahu, da sem enostavno morala videti zakaj se gre. Glavna junakinja je mlada Evony, ki s skupino odpornikov, v kateri sta tudi njen oče in najboljša prijateljica, skuša zbežati čez zid iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo (ok, mogoče nepotreben podatek, ne vem, če je kdo bežal v obratno smer.) Kakorkoli, pobeg se ponesreči in Evony ujame der Mitternachtsjäger, kakor kličejo Reinhardta Volkerja, ki je Stasi Officer. Volkerju se ne izmuzne noben ubežnik ali izdajalec, vendar Evony, potem ko jo ujame, ne preda oblastem, temveč jo hoče zadržati zase. Nekateri osebki, ki so brali to knjigo (ali pa je tudi sploh niso – tisti so še posebej radi pametni), so imeli največ problemov s tem, da je bil Volker med 2.sv.vojno vojak in torej Nacist. Kot da si imel takrat v Nemčiji kaj veliko izbire ali si hotel v vojsko ali ne. Volker je sicer bil vojak, ampak se drugače ni strinjal z nacističnim režimom. No, samo očitno je enim ljudem dovolj že to, da lahko zganjajo neko dramo in obtožujejo druge ljudi, ker je bilo res veliko negativnih komentarjev, če ti je bila slučajno všeč ta knjiga. Jaz sem se jim na srečo izognila, ker sem brala malce z zamudo in ne čisto takoj, ko je knjiga prišla ven, tako da se je vse skupaj že precej umirilo. Res ne razumem, kako lahko eni sodijo druge ljudi, na podlagi tega kaj berejo. Jaz nisem še nikoli nikomur očitala kaj bere. Morala sem to komentirat, ker me je tako razburilo in razjezilo. Pa da se vrnem nazaj k zgodbi. V knjigi imamo POV od obeh. Malo me je zmotilo, ker je 2/3 poglavij od Evony, poglavja iz Volkerjevega vidika, pa so večinoma samo takrat kadar Evony ni prisotna. Zato se mi zdi, kot bi njuno razmerje gledal samo skozi Evonyine oči in to je precej vplivalo na to, da sem pri oceni odbila eno zvezdico. O Volkerju tako precej malo izvemo. Ena prijateljica iz GR-ja je komentirala, da je mogoče pisateljica s tem želela Volkerja narediti malo bolj skrivnostnega, ampak jaz sem si pa želela, da bi več izvedeli o njem, da bi tudi lažje razumeli njegov karakter. To se mi zdi še posebej pomembno, ker imata pač malo bolj poseben – skoraj bi lahko rekla kontroverzen – odnos. On je predstavnik političnega sistema in ona izdajalka le-tega sistema, on je njen sovražnik in ona njegova žrtev. Ni ravno tipična enemies to lovers zgodba, kjer se pač dva človeka na začetku ne marata in potem postaneta ljubimca in se zaljubita. Tukaj gre za vprašanje življenja in smrti, pa za izdajo države. Res bi lahko dobili malce več vpogleda v to kompleksnost njune zveze, tako pa je vse skupaj bolj zreducirano na insta-lust. Evony se kar hitro vda in lepo pozabi, da je Volker njen sovražnik, da jo zadržuje proti njeni volji, da predstavlja vse, kar sovraži v državi, važno, da jo privlači, pa je vse v redu. Saj po eni strani je zanimiva izpostavitev problema, da takole od daleč lahko vsi nekaj pametujemo o morali, ampak, ko si pa postavljen pred odločitev, da zamenjaš posteljo sovražnika za zapor, mučenje in možno usmrtitev. Jah, lahko samo upamo, da se nam ne bo nikoli treba odločati o čem takem. Ne bom preveč izdala zgodbe, ker se je najbolje v knjigo podati s čim manj informacijami. Še posebej na koncu je zelo napeto, jaz sem se počutila kot v enem akcijskem filmu. Bi bilo pa res fino, če bi bila knjiga kakšne 100 strani daljša. Avtorica bi lahko bolje razvila njun odnos in tudi ne bi se vse tako hitro odvilo, pa bi bila celotna zgodba bolj verjetna. Vseeno pa nisem bila pretirano kritična, ker basically je to zgodovinska romanca, in glavna junaka sta mi bila všečna, njun odnos je bil zanimiv, seks scene so bile pa odlične. Za tiste, ki bi radi moralizirali o hladni vojni in o tem kateri ljudje si zaslužijo srečen konec in kateri ne, svetujem, da to knjigo preskočijo, ker obstaja ogromno zgodovinskih romanov in strokovne literature na to temo, tako da, Midnight Hunter je samo ljubezenska fikcija in ne resnično življenje. Just saying.
I have wonderful ideas. And terrible ideas. And terribly wonderful ideas.
I'm a writer - everything you say or do may end up in my novel.
If we were all on trial for our thoughts, we would all be hanged.
If I am an angel, paint me with black wings.

Uporabnikov avatar
monique
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 29 okt 2015, 20:42
Kraj: Kranj

Re: Bralni izziv 2018 - monique

PrispevekNapisal/-a monique » 07 mar 2018, 17:49

11) Knjiga avtorja, s katerim si delita prvo črko priimka (3 točke)

Darynda Jones - Fourth Grave Beneath My Feet
Ocena:

Iz mojega izziva je dobro razvidno, da obožujem serije, ker verjetno izgleda, kot da skos berem ene in iste knjige. O tile seriji sem se precej na široko razpisala že lansko leto, ko sem imela za izziv 3.del. Če koga torej zanima, si gre lahko pogledat v moj lanskoletni izziv, ker se zdaj ne bom ponavljala. Je pa tole 4.del, tako da seveda opozarjam, da bo moje mnenje en velik spoiler za prejšnje dele. Ne morem ravno reči, da obožujem tole serijo, ampak je pa ravno prav zabavna, lahkotna in malce trapasta, da je super, če si v takem razpoloženju, da rabiš dobro dozo smeha. Zares nisem ljubiteljica tistih ameriških komedij, ki se tako zelo trudijo, da bi bile smešne, da jim spodleti na celotni črti. (Vsaj po mojem mnenju, je pa res, da imam jaz bolj sprevržen smisle za humor, tako da pač vsakemu svoje, a ne :lol: ) Če bi bila torej tale serija posneta v ameriško komedijo, bi se ji na daleč izognila, kot knjige je pa kar dobro izpeljano. Vsaj zaenkrat še nimam nekih blazno resnih pripomb. Charley je še vedno ista komična zasebna preiskovalka, za katero se vsako knjigo posebej sprašujem, kako, da ju uspe biti še živa, ko pa je – po pravici povedano – precej nesposobna in nerodna, za petami pa ima nenehno vojsko demonov, maščevalne duhove in sem pa tja kašnega prijaznega roparja ali sadističnega morilca. Temu bi lahko rekli, da imaš pestro življenje :P Seveda, če ne bi imela Reyesa, dvomim, da bi preživela tako dolgo, verjetno bi umrla že nekje v otroštvu, verjetno kot trimesečni dojenček. Ampak na začetku knjige Charley in Reyes nista na speaking terms. Pač, če imaš razmerje sinom od Satana, moraš kar pričakovat, da ti bo enkrat zaradi nečesa zameril na žive in mrtve. Ne vem a ni logično, meni ima on čisto tako osebnost, da bi jaz pričakovala kaj takega. Bi rekla, da demonsko naravnana bitja ne cenijo ravna odpuščanja in teh zadev. Ampak kljub temu, da sta ’skregana’, Reyes neumorno pobija demonske vojake, ki zasledujejo Charley. Mislim, vseeno romantično, na tak sprevržen način :13love: Njun odnos mi je res hecen, še posebej, ker se tako počasi odvija. Saj po eni strani je fino, da se odvija z bolj realistično hitrostjo, samo bolj sem navajena teh serij, kjer imaš v vsaki knjigi svoj par, in se pač par v teku ene knjige zaljubi, skrega, spet zaljubi, po možnosti poroči in ima še otroka. Hja, tukaj smo pa že v 4.delu pa sta šele zares seksala. No, razen če ne šteješ seksa v sanjah in vseh tistih Reyesovih obiskov v svoji dramatični zadimljeni podobi v plašču s kapuco. Demonski ljubimci te lahko pripeljejo do orgazma, tudi ko s tabo ležejo v netelesni obliki. Hihi :10giggle: malo sem se nalezla Reyesovega starinskega izražanja. Vsaj kadar je v svojem gentlemanskem elementu, drugače mu pa tudi preprosti fuck zadostuje :huhuhu: In pa končno smo dočakali tudi, da je Charley končno pokazala nekaj svoje, hm, kaj bi rekla, herojskosti? Vsi ji govorijo, da ima neke posebne moči, ker je grim reaper, ampak do zdaj nismo videli še nič posebnega – razen če bi pod posebne moči šteli neomejeno zalogo norega humorja in nerodnosti. Končno je tudi ona odkrila svojo netelesno obliko. Kako se bosta lahko zdaj zabavala z Reyesom, ko sta končno enakovredna :eyebrows: Čeprav je Donovan strašno srčkan – malo smešna beseda za bikerja, ampak res je srčkan in sexy in hot – jima s Charley res ne bi šlo skupaj. Naj ona kar ima Reyesa, jaz bom pa vzela Donovana.
Ne vem, če je čisto za 5 zvezdic, ampak trenutno mi je bila v seriji najboljši del. Upam, da bodo nadaljevanja na istem nivoju in da ne bo postalo dolgočasno. Vseeno je serija dolga 12 delov, se mi zdi, in to je kar precej, da bralce držiš zainteresirane. Pa se pustimo presenetiti :eusa_dance:
Za konec pa še nekaj napotkov in misli za življenje. Sploh zadnjo bi kar posvojila za svoj moto ;)
“Doing nothing is hard. You never know when you're done.”
“Brownies were like spare batteries. One could never have too many in the house.”
“Drink coffee! Do stupid things faster and with more energy!”
I have wonderful ideas. And terrible ideas. And terribly wonderful ideas.
I'm a writer - everything you say or do may end up in my novel.
If we were all on trial for our thoughts, we would all be hanged.
If I am an angel, paint me with black wings.

Uporabnikov avatar
monique
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 29 okt 2015, 20:42
Kraj: Kranj

Re: Bralni izziv 2018 - monique

PrispevekNapisal/-a monique » 01 maj 2018, 19:44

12) Knjiga, kjer glavni junak nosi uniformo (2 točki)

Brooke Blaine – Forget Me Not/ Remember Me When
Ocena:



Za tole nalogo si nisem mislila, da bo težko, pa sem se potem kar prebrskala po svoji to-read listi, da sem našla enega policaja na naslovnici. Ampak do Cuffed še nisem uspela priti, sem pa malo nazaj prebrala tale lušten duetek in povsem nepričakovano odkrila, da je eden od glavnih junakov reševalec. Zelo zanimivo mi je, da imajo reševalci v Ameriki (ali pa vsaj tisto področje, država?) povsem drugačne uniforme kot pri nas. Imajo namreč temno modre, ampak naši v oranžnih se mi nekako bolj dopadejo. No, pa da grem na zgodbo. Torej naš reševalec Oliver oziroma Ollie je že mesece zagledan v enega tipa, ki ga velikokrat sreča na bencinski črpalki, ko s sodelavcem prihajat tankat rešilca. Njegov sodelavec in najboljši prijatelj Mike, ga nenehno zafrkava, da je reva, ker ne upa ogovorit Bluebirda (tako ga je namreč Ollie poimenoval), potem pa se enkrat pokvari avtomat za kavo in začneta tak casual pogovor, v katerem Ollie izve, da je tipu ime Reid in da je učitelj glasbe. Kasneje tisti dan Ollie in Mike dobita poziv, da se je zgodila prometna nesreča in ko prideta na sceno, ugotovita, da je v križišču tovornjak zbil Reidov avto. Reida odpeljejo v bolnišnico in po operaciji se izkaže, da je poškodba glave vzela Reidu 10 let spominov, Ollie, s katerim je Reid nazadnje govoril, pa je kar naenkrat najbolj poznana oseba v njegovem življenju.
Oba dela sta precej kratka, čisto lahko bi bila samo ena knjiga, je pa res, da se 1. del konča z ogromnim cliffhangerjem in ubistvu dobro izpade, da je razdeljeno. Ne bom izdala preveč zgodbe, ampak moram pa komentirat, da mi je bila blazno všeč. Taka res luštna in lepa, pa prisrčna, ne da bi bila pocukrana :020: Sploh pa mi je bilo všeč, da je bila tako povsem običajna – brez milijonarjev, mafije, pretirane drame, nekih smrtonosnih skrivnostih – pač zgodba, za katero bi povsem lahko verjel, da bi se zares zgodila. Sicer ne vem, kako medicinsko korektna je bila ta amnezija, ampak mi pravzaprav niti ni mar. In pa Ollie :106: Imam kar en crush na njega. Resno, tak dober tip. Kako potem po operaciji pomaga Reidu, da si spet spravi življenje v red, pa kako je vedno tam zanj in mu je prijatelj, čeprav bi bil rad toliko več. Tudi tako lepo počasi (ampak ne da bi se vleklo), se njun odnos razvija od prijateljstva do tega, da Reid odkriva, da ima morda več kot samo prijateljska čustva do Ollieja, pa potem ko sta par. Kar ne morem prehvalit te knjige, res kar živela bi v tej knjigi, tako fino mi je bilo, ko sem jo brala. Prav en tak srečen, prijeten občutek sem imela. Močno priporočam vsem ljubiteljem MM romanc, in pa tudi tistim, ki morda še niso preizkusili tega žanra, pa bi ga radi, ker pravzaprav niso tako zelo eksplicitno opisani seksualni prizori in se mi zato zdi dobra knjiga za začetek.
Aja, in te naslovnice :022: Na prvem delu je Ollie, na drugem pa Reid.
Za konec pa še par citatov.

Slika

“Ollie?”
“Hmm?”
“Am I still your Bluebird?”
Without thinking, I put my hand on the side of his neck and ran my thumb over his lower lip. “You will always be my Bluebird.”

“I won’t leave you again. I promise.”
“You’re mine?” he said, a small smile on his lips.
“All yours. For as long as you want me.”
“Good.” He nibbled and sucked on my lower lip. “Forever, then.”
I have wonderful ideas. And terrible ideas. And terribly wonderful ideas.
I'm a writer - everything you say or do may end up in my novel.
If we were all on trial for our thoughts, we would all be hanged.
If I am an angel, paint me with black wings.

Uporabnikov avatar
monique
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 29 okt 2015, 20:42
Kraj: Kranj

Re: Bralni izziv 2018 - monique

PrispevekNapisal/-a monique » 05 maj 2018, 20:44

2) Knjiga z zlato ali bež platnico (2 točki)

John Fowles - Ženska francoskega poročnika
Ocena:

To knjigo sem si sicer želela prebrat že zelo dolgo časa, ampak vseeno ne vem, če bi se je že lotila, če se ne bi s Katarino odločili, da jo bova imeli za buddy read. Bila je super odločitev, Hvala, Katarina!!, ker pomoje je bilo obema fino, da sva lahko ena drugi malo šimfali :10giggle: Trenutno sem nenehno nekaj v zaostanku s pisanjem reviewjev, kar res ni kul, ker pol stavri, ki sem jih hotela omenit, že pozabim. Upam, da se bom večino spomnila.
No, Ženska francoskega poročnika je post-modernističen roman (to sem ugotovila šele, ko sem dobila knjigo, drugače ne vem, če bi se jo sploh lotila – namreč post-modernizma precej ne maram :132: ) in ta post-modernizem se mu res vidi. Nisem povsem prepričana, kakšna je definicija post-modernizma (pssst, nobenemu ne povedat tega, za diplomiranega literarnega komparativista se kaj takega resnično ne spodobi :shh: ), ampak zame je to neko kvazi sranje odkrivanja novega sloga, ki ga nihče ni zares dojel. Pač moje skromno mnenje. Pri branju sem večkrat dobila občutek, da Fowles sploh ne piše prostovoljno te svoje knjige, ampak da so liki kar prikorakali v njegovo glavo, zahtevajoč svojo zgodbo, in jim je on nekako ugodil. Ker stvar je taka, da njegovi liki niso glavne zvezde te knjige, ampak on sam in njegovo presveto mnenje o viktorijanski dobi. (No hard feeling, right John, ampak malo te bom skrititzirala, pač tako prijateljsko mnenje med kolegi.) Ja, Fowlesa nadvse fascinirajo ti Viktorijanci. Nenehno razpravlja o njihovem načinu življenja in navadah, nenehno ima komentarje na vsako klinčevo (ful mi je všeč ta beseda) stvar in še posebej je prevzet nad seksom oziroma pomakanjem le tega – vmes sem se počutila kot, da berem Seks ob Zori: poglavje Kako zadrti so bili višji sloji viktorijanske dobi in ali je res, da so na podeželju seksali kot zajci? (Ok, ne spomnim se tega poglavja, ampak lahko, pa da je od takrat, ko sem brala to knjigo izšla nova razširjena izdaja. :lol: ) Mogoče je bilo takrat, ko je Fowles napisal knjigo, to njegovo razmišljanje rahlo škandalozno, ampak meni se iz vidika današnjega časa ni zdelo pretirano zanimivo. Še posebej, če recimo primerjam ta njegov pogled na Viktorijance iz vidika Makepeaceovega romana Semenj ničevosti, ki je pač pisal o svoji sodobnosti in očitno on ni imel takega mnenja o svoji dobi. No in zakaj so me še te njegovi komentarji tako blazno zmotili. Vsakič, ko sem se poskušala vživet v to dobo, začne pripovedovalec klobasat o računalnikih in genetiki in gestapu bla, bla, bla, ne hvala. Ko bi se ga vsaj lahko dalo na mute in bi jaz lahko ’uživala’ zgodbo brez nenehnega blebetanja. Da pa ne bom samo kritizirala. Knjiga je imela tudi svoje dobre momente. Na primer zanimiva mi je bila ta inter-tekstualnost – na začetku vsakega poglavja je odlomek iz kakšne knjige, razprave, kitica pesmi... mislim kakšna razsežnost gradiva in tematike, ki bi jo lahko uporabil npr. za seminarsko. Saj moram priznat, da iz literarnega vidika, niti ni slaba knjiga, ampak gledano izključno iz vidika bralčevega zadovoljstva – khm, se bom vzdržala komentarja. Trije glavni protagonisti – Sarah aka kurba francoskega poročnika ali pač ne, Charles aka najbolj patetičen moški primerek visoke literature in Ernestina aka bolje bi se znašla v stranski vlogi – so izredno nezanimivo središče zgodbe :yawn: Hvala Bogu za moja sladkorčka, Mary in Sama, ki sta reševala moje zanimanje. I love you two :lotsalove: In za konec še zahvalica tebi John. Že dolgo se nisem tako zabavala ob pisanju reviewja in močno upam, da se zaradi mojih komentarjev zdaj ne obračaš v grobu. Nič ni bilo mišljeno zlonamerno, taka je pač usoda umetnikov, da so običajno nerazumljeni.
I have wonderful ideas. And terrible ideas. And terribly wonderful ideas.
I'm a writer - everything you say or do may end up in my novel.
If we were all on trial for our thoughts, we would all be hanged.
If I am an angel, paint me with black wings.

Uporabnikov avatar
monique
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Opravljen celotni bralni izziv 2017
Prispevkov: 108
Pridružen/a: 29 okt 2015, 20:42
Kraj: Kranj

Re: Bralni izziv 2018 - monique

PrispevekNapisal/-a monique » 28 jul 2018, 23:14

7) Avtor knjige je mlajši od tebe (3 točke)

Rachilde - Gospod Venera
Ocena:

Ta review pišem že tako dolgo časa, da sem povečini pozabila vse, kar sem želela prvotno povedati. Namreč knjigo sem prebrala nekje v sredini aprila in prvi občutki po branju so že zdavnaj izginili. Na žalost verjetno tudi drugi, tako da so recimo ostali nekako tretji, kar bi na primer lahko enačila s precej razredčeno kavo. Sledi okusa se še čutijo, ampak pravi užitek se je pa povsem izgubil. No pa bom vseeno poskusila nekaj spacati skupaj.
Rachilde je ta roman napisala, ko je bila stara 21 let oz. menda še celo pred dvajsetim letom. (Če ima še kdo problem najti mlajšega avtorja, jo priporočam, se pa lahko roman porabi tudi za francoskega avtorja ali avtorja s psevdonimom.) Gospod Venera je simbolistični roman in zadnje čase ugotavljam, da se mi simbolizem in dekadenca res dopadeta. Malo nazaj sem prebrala Sliko Doriana Graya, nad katero sem bila nadvse navdušena. Torej, roman Gospod Venera je precej provokativen ali je vsaj bil v času, ko je bil napisan (1884). Zgodba govori o mladi plemkinji Raoule de Vénérande, ki se na prvi pogled zaljubi v cvetličarja Jacquesa Silverta. Da pa takoj razjasnim, da njun odnos hitro postane malo poseben, preden si bo kdo v glavi ustvarila kakšno romantično zgodbico. Raoule namreč ne želi Jacquesa za svojega ljubimca, pač pa za svojo ljubimko. Gospodična Raoule, ki jo je njena teta označila za hudičevo seme, se namreč rada oblači po moško, se velikokrat tudi obnaša bolj po moško, vendar sebe dojema popolnoma žensko. S svojo dominantno naravo postopoma prepriča naivnega in nedolžnega cvetličarja, da se ukloni njeni nadvladi ter sprejme mesto ljubimke.
Roman je pretežno kratek, zato se bom glede vsebine kar ustavila preden izdam celotno zgodbo, bi pa še povedala nekaj o tematiki romana. Tudi Rachilde se je rada oblačila po moško, kar je bilo menda takrat v Franciji prepovedano. Veliko se je družila s takratno literarno in umetniško smetano, med drugim tudi z Wildom. Zelo jo je fasciniral de Sade, kar je razvidno tudi v tem delu, predvsem kar se tiče sadomazohizma. Lahko bi jo označili za feministko, čeprav feministke niso preveč želele, da bi jih povezovali z njo. Področje, kjer je Rachilde želela enakopravnost, je bila namreč seksualnost. Obdobje, v katerem je živela seveda ni bilo več zadrti in svetniški – vsaj na zunaj – srednji vek, vseeno pa je bilo tako mišljenje za žensko povsem nepredstavljivo. Sicer so se stvari malo odpirale; konec koncev so pisatelji pisali o prostitutkah (Zolajeva Nana), slikarji so upodabljali prostitutke (Manetova Olimpija) in še veliko prej je de Sade v svojih delih opisoval ženske, ki so imele ravno tako velik spolen apetit kot moški. Vseeno pa so bile ženske v spolnem smislu še vedno dojete bolj kot objekt za moški užitek, ne glede na vse še vedno v podrejenem položaju. De Sadova Julliete se podreja svojim moškim kolegom in dominira samo druge ženske ali le fante, če so še zelo mladi. Nikoli ne pride nad moškega. Rachilde pa v svojem romanu predstavi ravno to – njena Raoule je Dom in Jacques je sub. Ona je tista, ki diktira užitek, kdaj, kje, kako in ona je tista, ki nosi hlače v tem odnosu. Ne samo to, Rachilde je celo posvetila eno celo poglavje (ki je bilo v prvi izdaji cenzurirano) ženski seksualnosti in ženskemu dojemanju užitka ter o tem, kako si ženske preko spolnosti lahko podredijo moške, tako da jih dominirajo in jim tako odvzamejo njihovo moško bistvo, ker same postanejo boljši moški od njih. Tak da, ja, za tisti čas res precej kontroverzna tematika. Ob branju tega romana mi pa ni iz glave šla neka slika, s katero sem se lani srečala pri sociologiji vizualnih umetnosti, kjer sem tudi prvič slišala za tega belgijskega slikarja. Felicien Rops je bil tudi precej kontroverzen umetnik, predstavnik simbolizma in dekadence seveda. V svojih delih je mešal erotiko, smrt in religijo in to pogosto na dokaj pornografski način. No in tale slika me je nenehno spominja na Raoule oz bi lahko kar dobro predstavljala njo, če bi šla še korak dlje in bi opustila menjavo spolov kot potrebno za to, da ženska lahko nadvlada moškega. Tale Ropsova gospodična se ne obnaša nič moško, ampak si jo povsem lahko zamisliš kako kot prava dominantrix na povodcu namesto pujska pelje kakšnega postavnega, voljnega mladeniča. Ne samo kot femme fatale, ki bo moškega zapeljala v pogubo, ampak ga bo lastnoročno odpeljala tja.
Slika
I have wonderful ideas. And terrible ideas. And terribly wonderful ideas.
I'm a writer - everything you say or do may end up in my novel.
If we were all on trial for our thoughts, we would all be hanged.
If I am an angel, paint me with black wings.


Vrni se na

Kdo je prisoten

Po forumu brska: Bing [Bot] in 3 gostov

cron