Bralnica

20. Knjiga, kjer je na platnici žival (2 točki)

Desa Muck – Nebo v očesu lipicanca (ocena 4)

Spet sem prebrala knjigo s pomočjo seznama Bralnice za letošnji izziv, saj je vedno težje opraviti vse naloge. Ko sem bila mlajša, sem rada prebirala knjige Dese Muck in tudi tokrat me ni razočarala.

V knjigi sledimo zgodbi treh najstnikov in sicer Almiri, Aljažu in Medea. Vsi so tipični najstniki z najstniškimi problemi, kot so težavni starši, šola in spoznavanje novih prijateljev. Najstniki so dokaj simpatični, ampak na čase izgledajo kot bi bili sami sebi najhujši sovražniki. Tipično najstniško junaki v knjigi razmišljajo, da jih starši ne razumejo, da je življenje bedno in na vseh (napačnih) koncih iščejo svojo srečo v tem svetu.

Najbolj mi je ostalo v spominu, ko Almira pobegne od doma in začne lagati na polno, kako jo starši terorizirajo, jo tepejo in so nasilni do nje. Na drugi strani pa so starši bolni od strahu, ne vedo kje je njihova hči in jih zelo skrbi.

Na začetu knjige je bilo malo moteče, ker se zgodbe prepletajo med seboj in sem potrebovala nekaj časa, da sem se navadila na preskakovanja. Ravno, ko sem padla v zgodbo enega najstnika in želela čimprej izvedeti kaj se bo zgodilo, je pisateljica začela pisati o drugem najstniku.

Knjiga seveda nosi sporočilo o lepotah konjev lipicancev in posebno povezanost konja s človekom. Knjiga se dotakne težav in skrbi najstnikov, ko mladi človek išče svoj prostor pod soncem, kaj si želi od življenja in kako to dobiti. Navkljub težavnemu najstniškemu obdobju pa je nekaj lepega, ko človek odkrije svojo srečo in kaj si želi od življenja, ko spozna prave prijatelje ter ljubezen svojih staršev.

21. Knjiga je starejša od 50 let (3 točke)

Martin Kojc – Učbenik življenja (ocena 4)

Prijateljica mi je posodila knjigo, katera je prvič izšla leta 1935 in ima sedaj že 9 izdaj. Ker rada prebiram knjige, ki govorijo o zakonu privlačnosti, mi je bila knjiga zelo všečna, čeprav na čase malo težje razumljiva. Se pozna, da je bila knjiga napisana že dolgo pred našim časom, a nosi globoka sporočila, ki so tudi v današnjem času aktualna.

Sama veliko prebiram literaturo na temo zakona privlačnosti, zakona hvaležnosti, pozitivnih misli in afirmacij ipd. Zatorej mi tema iz knjige ni bila čista neznanka, a vseeno je včasih kakšne stvari težko sprejeti ali se strinjati z avtorjem. Namreč avtor verjame, da je za naša življenja že vse vnaprej določeno, saj je prasila tista, ki je že vse določila. Zato nima smisla kakorkoli načrtovati, si želeti ali izsiliti stvari, da bi se zgodile. Avtor trdi, da je že vse določeno, zatorej se lahko prepustimo, pustimo in zaupamo da se bo vse izšlo tako kot je predvideno.

Ni mi bil všeč jezik pisanja, saj se zdi kot, da je celotna tema napisana bolj zakomplicirano kot je dejansko potrebno. Seveda to mislim, ker danes pisatelji uporabljajo drugačen slog pisanja, kot npr. Louise L. Hay, ki je ena izmed mojih najljubših pisateljic na temo zakona privlačnosti. Ampak če pomislim, glede na to, da je Kojc pisal že dolgo preden so moji najljubši pisatelji sploh načeli to temo, pomeni da je bil njegov koncept prvi in potem takem so vsi drugi za njim dejansko posnemovalci.

Knjiga se osredotoča na to, da človek želi na silo (s pretirano skrbjo) doseči uspeh, zdravje in srečo, a če bi se prepustili (prasili) bi vse to dosegli hitreje. Torej je ironija, da bolj ko si nekaj želimo – bolj se nas to izogiba in posledično smo nezdravi, neuspešni in nesrečni. Avtor spodbuja ljubezen in zaupanje do ljudi ter da verjame, da se bo vse izšlo najbolje v naše (skupno) dobro.

Kjer vlada popolna ljubezen, torej popolna harmonija in popolno zaupanje in razumevanje, tam ne more biti nobene bolezni, nobene nesreče, torej sploh nič neharmoničnega. Svet nam more za našo popolno harmonično usmerjenost do njega vračati samo obilje in srečo.

22. Knjiga avtorja s psevdonimom (2 točki)

Erin Watt – Padli dedič (ocena 5)

Dve pisateljici, ki pišeta pod psevdonimom, sta ustvarili zanimivo zgodbo o Rayolovih, katera družina ima mnogo napak, a tudi veliko ljubezni. Najprej nisem bila prepričana, ali bom dobila knjigo pravočasno iz knjižnice, da bom jo bom lahko štela pod izziv, ampak je bila sreča na moji strani. Prav tako imam samo še en teden, da dokončam vse kvadratke za bralni izziv, ampak se bom potrudila vse do zadnjega. Še posebej sedaj, ko imam čas in lahko malo več berem.

Easton Royal ni tipičen junak, saj je najstnik, ki ima probleme katere ne zna najbolje reševati. Njegove zamisli, kako reševati življenjske probleme so, da se ga preveč napije, se prepira in tudi pretepa. Ampak začuda, priznam da mu nisem preveč zamerila njegovih »napak«, saj je fant že zgodaj ostal brez matere, počuti se osamljenega in nerazumljenega, ampak ima dobro srce in se trudi. Tako se tudi biti boljši do Elle, ki je kot njegova sestra, trudi se biti boljši brat in trudi se odvaditi odvisnosti. Sama sem imela proti koncu knjige mešane občutke, ampak sem nekako začela gledati kar malo postrani našo glavno junakino, Hartley Wright. Predvidevam, da ko bom izvedela njeno celotno zgodbo, si bom premislila, ampak njena neodločenost in strahopetnost sta tako v nebo vpijoče, da je včasih kar težko brati, ko ji Easton skuša pomagati, a ga odriva. Čeprav jo razumem, da so bili njeni straši nesramni in kruti do nje, je bilo na čase res težko brati, kako za vse krivi Eastona in sama sebe postavi na piedestal. Tudi Easton jo občuduje in se trudi okoli nje ter ji skuša pomagati, a je zelo razvidno, da je to težko, ko pa ga vedno odriva stran.

Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko se knjiga konča in dejansko prekine zgodbo sredi napetega trenutka. Najprej sem pomislila, da bi knjigo prijela in jo vrgla v steno, ali da bi klicala v knjižnico, če lahko malo prej izdajo naslednjo knjigo, ali... Ah, recimo, da sem potrebovala pet minut predihat, ko sem prebrala knjigo do konca. Kdo še prekine zgodbo sredi najbolj napetega scenarija?

Negativna stran knjige je definitivno to, da so knjige napisane v nadaljevanju in da se zgodba konča nerazrešeno. Mislim, ne moti me toliko, če ima zgodba več nadaljevanj, ampak ne razumem, zakaj mora biti ravno sredi napetega dela prelom med knjigami...

Knjiga prikaže odnose v družini, ki niso vedno najlepši, ampak če je resnična ljubezen prisotna in lahko uvidimo dobro drug v drugem - se nato lahko posameznik potrudi biti boljši, srečnejši in bolj zdrav. Včasih je lahko družina vir vsega dobrega in ljubečega ravnanja, ampak temu ni vedno tako in so družinski člani lahko s svojo sebičnostjo vir vseh težav. V ljubezeni je težko pomagati drugemu, če ta zavrača pomoč in misli, da mora vse narediti sam.

23. Zgodba se odvija v vsaj 3 različnih državah (3 točke)

Benka Pulko – Pocestnica (ocena 4)

Pisateljica se je odpravila na potovanje z motorjem okoli sveta in obiskala 75 različnih držav in 7 celin v dobrih 5-ih letih. Zanimivo pisanje, ki da ogromno gradiva za razmišljanje: o potovanjih, o različnih narodih, navadah, kulturah in verah.

Benka je na zelo zanimiv in zabaven način opisala, kako je potovala, sama skrbela za popravilo motorja, pridobivanje dokumentov in vizumom ter nasploh za vse kar človek potrebuje, da preživi na potovanju okoli sveta. Knjigo sem prebrala včeraj v enem dnevu, saj ko jo enkrat začneš brati, je ne moreš odložiti. Cel čas sem se spraševala, ali ji bo uspelo brez večjih poškodb priti domov in hkrati navijala za njeno varno vrnitev. Ne vem, kako ji je uspelo preživeti sama, ko je za vsak dan posebej iskala prenočišče z njenim malim šotorom, spoznavanjem novih ljudi in nevarnosti na poti.

Knjiga ima veliko različnih prizorov, ko sem z dihom čakala, kako se bo zadeva razpletla. Takrat, ko so jo moški v Indiji obkrožali in ogrožali na cesti, ali takrat ko je pristala v bolnišnici in čez pet minut, ko so jo spustili, spet pristala nazaj na zdravljenju. Sicer je bila celotna zgodba napisana lahkotno, a samo potovanje ni bilo brez zapletov in problemov. Vmes med zgodbo je omenila, koliko bolezni je šele doma pozdravila, ena izmed njih je bila operacija kolena.

Čeprav sama rada kuham, so me motili recepti v knjigi. Mislim, ali kdo spusti knjigo, katero bere in začne peči/kuhati ravno tisto, kar je napisano notri...

Knjiga prikaže pogum in kaj vse zmore narediti ženska, če se za to odloči, navkljub dvomom drugih ljudi. Obstaja različno število ver, kultur in navad na svetu, a vse lahko sprejmemo odprto in z ljubeznijo, saj je ponavadi temelj vseh ver ravno ljubezen. Potovanje ni samo užitek in brezskrbnost, saj se moraš zanašati sam nase, na notranje občutke in trdo delo, katero ti na poti ne uide.

24. Najljubša knjiga tvojega prijatelja ali prijateljice (1 točka)

Susan Elizabeth Phillips – Zvezda večera (ocena 5)

S prijateljico sva obe navdušeni nad pisateljico Susan, saj vedno radi prebirava njene knjige in pred leti sva tudi imeli priložnost jo spoznati v živo. Ko sem jo vprašala, katera knjiga je njena najljubša, je odgovorila, da Zvezda večera.

Piper Dove je meni ljuba glavna junakinja, saj je resnično trdoživa detektivka, pametna, iznajdljiva in močna, a hkrati je tudi nežna in čustvena. Cooper Graham je tudi zanimiv glavni junak, slaven in lep moški, ki ima noge trdno na zemlji. Kakor vedno Susan tudi v tej knjigi piše zanimive zgodbe, kjer spoznamo preteklost glavnih junakov ter sledimo njunemu spogledovanju in besednih igric, kjer vedno močneje tli žerjavica strasti.

Najbolj mi je ostalo v spominu, kako je Piper pogumna in jemlje svoje delo zelo resno. Tako zelo, da ko je vohunila za Cooperjem v svojem avtu, je imela na razpolago različne lasulje in tudi nekakšen lonček v katerega se je polulala zato, da ne bi kaj spregledala med zalezovanjem, če bi zapustila razgledno točko.

Kot vedno je tudi ta Susanina knjiga zabavna, lepo napisana in ubistvu nimam nobene kritike. Malo sem samo razočarana, ker se Susine knjige tako počasi prevajajo v slovenski jezik, saj njene knjige nikoli ne pustijo ravnodušne in bi jih lahko imeli več na razpolago pri nas.

Knjiga nosi sporočilo o ljubezni, nežnosti in želji pomagati ter obvarovati ljubljenega. Čeprav gremo v posel s prijateljem, to ne pomeni, da nas le-ta ne bo izdal, ali kradel od nas. Včasih videz vara in je nekdo, čeprav je slaven, pameten - trdno z obema nogama na zemlji, brez nepotrebnega egota.

25. Knjiga, kjer je avtor Francoz ali Nemec (3 točke)

Nicolas Barreau – Pariz je vedno dobra izbira (ocena 4)

Pisatelj Nicolas je bil rojen v Parizu, francoskemu očetu in nemški materi. Knjigo sem prebrala pet minut nazaj in za las lovim zadnje ure letošnjega leta, da dokončam bralni kviz.

Robert Sherman odide v Pariz, da bi se odločil kako nadaljevati v življenju, saj ne ve, ali bi sprejel ponujeno delo kot profesor, ali ostal v New Yorku in mogoče spet začel delati kot odvetnik. A potovanje se izkaže za večje, kot samo vprašanje o karieri, saj se znajde pred novimi kraji, zanimivimi ljudi, možno novo ljubeznijo in odkritje stare skrivnosti. Rosalie Laurent je simpatična glavna junakinja, zelo strastna, svojeglava, talentirana in lepa punca. Skupaj tvorita prav zanimiv par, dopoljnjujeta se kot duši dvojčici.

Najbolj mi je ostalo v spominu kakšen odnos imata Rosalie in njen fant Rene, ki sta si resnično različna v vseh pogledih, niti malo ustvarjena za skupno življenje, a še kar nadaljujeta v svoji zvezi. Prav tako je na drugi strani Robert in njegova punca Rachel, ki je hladna kot špricer, materialistka in karieristka. Kar sicer ne bi bilo nič narobe, če ne bi bil Robert nor na knjige, književnost in poučevanje, ki pa ni najbolj plačano delo. Vsi ti odnosi, a vsi tako različni med seboj.

V knjigi mi ni bilo všeč, da se skrivnosti tako počasi razkrivajo. Čeprav je pisanje zanimivo, se mi je malo vleklo, saj šele proti koncu knjige začnemo spoznavati kaj točno se je dogajalo v preteklosti in spoznamo bistvo same zgodbe. Prav tako mi ni bilo všeč kako pisatelj prikaže, da čeprav je nekdo v odnosu, ubistvu že ve, da to ni zveza za vedno. Nato pa, čeprav so v vezi, združi glavne junake.

Življenje je polno presenečenj, če le imamo pogum se prikazati in sprejeti čudeže, ki nam ga ponuja samo življenje. Za ljubezen se je potrebno boriti in tvegati, saj ko je enkrat izgubljeno ne moremo dobiti nazaj. Ljubezen je nekaj magičnega, ki polepša naša življenja in da smisel našemu obstoju.