Bralni izziv 2018 - Matty

[matty]

STRIP
Naslov: I Kill Giants
Avtor: Joe Kelly, J.M. Ken Niimura (ilustrator)
Žanr: strip
Ocena:
Prebrano: 22.7.2018
Goodreads

Mnenje:

Je kar dobra zgodba in z zanimivim razkritjem na koncu, vendar ogromno stvari avtor sploh ne razloži, kar me je pošteno nerviralo. Vsesplošna količina nasilja in maltretiranja med najstniki mi ravno ni približala zgodbe, prej nasprotno, čeprav do neke točke razumem željo po izlivanju jeze in bolečine nad drugimi, ko te ti provocirajo. Ampak vseeno – to ni nikakršno sporočilo ali moralni nauk, ampak le dovoljenje, da se še naprej ljudje in najstniki obnašajo kot živali brez višjih možganskih funkcij. Tako kot civilizacija nikoli ne bomo napredovali. Ne vem... S

S samo zgodbo in njenim potekom nimam nekih večjih problemov, čeprav bi lahko bila boljša, ampak če branje stripov s to tematiko pomaga najstnikom prebroditi temna obdobja v njihovem življenju, potem popolnoma razumem zakaj jih imajo radi. Vseeno je boljše, da najdejo razumevanje v literaturi, kot pa da se pretepajo in žalijo. No, fantazijski elementi in nenavaden stil risbe sta mi bila všeč, ampak kaj več od tega pa žal ni bilo. Vsekakor bi se avtor tematike žalovanja in izgube starša lahko lotil na nekoliko boljši način in bralcu že na začetku razložil zakaj se tukaj pravzaprav gre, tako pa nas pusti tavati v temi predolgo in si bralec vmes že sam naredi neko sliko o zgodbi, ki pa se nato izkaže za napačno.

Po stripu so posneli tudi film.

[matty]

KNJIGA SE DOGAJA V DVEH SVETOVIH
Naslov: Yellowstone Heart Song (#1)
Avtor: Peggy L. Henderson
Žanr: znanstvena fantastika, zgodovinski, romantika
Ocena:
Prebrano: 30.9.2018
Goodreads

Mnenje:

Dva svetova tukaj sta ločena med sabo v času, kar se mi zdi čist vredu za ta izziv. Gre za dokaj simplistično romantično zgodbo, ki se zaplete iz rahlo neumnih razlogov. Na eni strani imamo sodobno medicinsko sestro Aimee Donovan, na drugi strani pa lovca Daniela Osborna, ki o potovanju v času svojega očeta in ženske, v katero se zaljubi, ne ve ničesar. Moški je dejansko kar zanimiv, četudi ima nekoliko zastarele predstave o belih ženskah in njihovi moči, ampak njegova vzgoja med indijanskimi plemeni mu da dovolj dokazov o kompetencah žensk, da nikoli ne izpade mačistično, ampak bolj zaščitniško.

Aimee je mogoče nekoliko preveč skrivnostna, vendar mi je bila kot oseba dovolj zanimiva, da me to ni motilo. Vsekakor se ženska znajde v najrazličnejših situacijah, a o zgodovini ve bore malo, zato me je presenečalo, da je bila tako navdušena nad življenjem v preteklosti. Ženska, to niso gozdovi v nacionalnem parku in kraj kjer lahko z mobitelom pokličeš na pomoč – živali in ljudje so ti lahko nevarni. Ampak tu je Daniel, ki reši vse težave – le do njune združitve je malce bolj trnova pot. Popolnoma nepotrebno in avtorica je s tem le nabirala število besed in strani knjige.

[matty]

PRVA KNJIGA TVOJEGA NAJLJUBŠEGA AVTORJA
Naslov: Crazy Rich Asians (#1)
Avtor: Kevin Kwan
Žanr: romantični, sodobni roman
Ocena:
Prebrano: 4.10.2018
Goodreads

Mnenje:

Kaj naj rečem – našla sem novega najljubšega pisatelja v žanru romantičnih knjig. Tip zna pisati odlične dialoge, ki so smešni in tudi prodorni. Knjiga me je zabavala navkljub stalnemu omenjanju dizajnerjev in dragih znamk, saj jih avtor sam ni jemal resno, ampak se je prej delal norca iz te obsesije bogatih likov. Knjiga je kot nalašč za lahkotno branje in odklop. Mogoče vam ne bo odveč nekaj izkušenj z azijskimi dramami ali pa limonadami nasploh, saj bo to le še pika na i pri humorju.

Kopica likov je raznolika dovolj, da vam nikoli ne bo dolgčas in prav vsak lahko najde nekaj zase. Že sami opisi Singapurja in drugih azijskih destinacij so kot vaba, da prebereš več, potem pa te liki posrkajo v njihovo življenje in tegobe. Zato si želim izvedeti več o Astrid in drugih sorodnikih, ki so tukaj omenjeni. Glavna lika tega dela serije sta mi bila izjemno všeč (nobeden izmed njih ni obseden z denarjem, ampak jima zadostuje kar sta si sama pridelala s svojim delom), zato mi je žal, da filmska verzija te knjige izpusti ali spremeni toliko njune dinamike. Prav tako mi pri filmski verziji ni všeč, da so pošteno spremenili konec in izrezali kar nekaj pomembnih oseb, ampak to je bilo pričakovati. Knjiga sama mi je bila neizmerno boljša in kompleksnejša, pa tudi nastavki za nadaljevanje so boljši.

[matty]

ZGODBA SE DOGAJA V ČASU VOJNE
Naslov: Atonement
Avtor: Ian McEwan
Žanr: zgodovinski, romantični
Ocena:
Prebrano:17.10.2018
Goodreads

Mnenje:

To knjigo sem želela prebrati pred filmom in sedaj mi je le uspelo. Zgodba sama je razdeljena na več delov, prvi del pa je najdaljši in tudi najbolj počasen, zato sem imela nekaj težav, da sem se v zgodbo poglobila. McEwan je vsekakor mojster psihologije likov, ampak Briony mi nikakor ni mogel prikupiti. Nisem povsem prepričana, da mi je všeč tudi po prebrani knjigi, a vsi zasuki in zapleti v zgodbi so dovolj dobri, da knjigi lahko dam oceno 4.

Drugi in tretji del knjige razkrijeta kaj se dogaja po odprtem koncu prvega dela ter nas popeljeta v čas med vojno in za nekaj trenutkov tudi po vojni, a celotna knjiga se naslanja na čas druge svetovne vojne že od samega začetka, saj je eden izmed pomembnih elementov knjige odsotnost očeta, ki dela za ministrstvo v mrzličnih pripravah na morebitni spopad že leta 1934. Čas vojne je opisan izjemno doživeto in grozljivo, pisatelj pa nas popelje od umika v Dunkirk do bombandiranja Londona.

Vsekakor gre za odlično in kompleksno zgodbo, zato si bom sedaj le ogledala tudi filmsko verzijo zgodbe. V knjigi imamo namreč eno izmed bolj tragičnih ljubezenskih zgodb, ki je vredna pozornosti. Briony pa mi bo ostala v spominu kot ena izmed najbolj neumnih in tudi nenamerno okrutnih likov v literarni zgodovini. Ne da je mama Tallis kaj dosti boljša. Bleh.

[matty]

KNJIGA Z ZLATO ALI BEŽ PLATNICO
Naslov: Hamilton: The Revolution
Avtor: Lin-Manuel Miranda, Jeremy McCarter
Žanr: stvarni, dramska igra, zgodovina
Ocena:
Prebrano: 22.10.2018
Goodreads

Mnenje:

Da bi resnično zaužil to knjigo in vse informacije, ki jih dobiš, bi moral najprej videti muzikal Hamilton, zato ji lahko dam le 3 zvezdice. Poleg tega mi kot Evropejki zgodovina ameriške revolucije ni najbolj blizu, knjiga pa se ne potrudi kaj dosti, da bi jo približala, je pa imela veliko povedati o 'presentation' in tem, kako se šolarji imigrantskega porekla nikakor ne znajo poistovetiti z liki, ki ne izgledajo isto kot oni. Mislim, podn. A moram biti Kitajka, da lahko sočustvujem z azijskim likom ali zgodbo postavljeno na Kitajsko, ali pa sočustvujem z liki zato ker so ljudje in protagonisti zgodbe? Kdo tukaj ne razume umetnosti? Kako pa potem otroci sočustvujejo z Levjim kraljem? A morajo tudi oni biti levi, da se lahko potopijo v lik Simbe?

Glede na število črnskih likov v policajskih serijah bi človek lahko menil, da je pol Amerike črne, jih je pa okoli 12% prebivalstva. Pa bi me to sedaj moralo motiti, a me bolj zanima motivacija lika kot pa njegova barva kože? Po eni strani avtorji muzikala govorijo, kako ne bi smelo biti pomembno kakšne barve kože so igralci, ki prikazujeo zgodovinske like (od tod črn general Washington), po drugi strani pa kričijo, če bi barvo kože menjali kakšnemu izmed njihovih pomembnih osebnosti. Dvojna merila, everyone.

No, pa pustimo to ob strani. Pravzaprav se iz šolskih časov spomnim bolj malo ameriške zgodovine, večina likov v muzikalu pa mi je bila povsem neznanih, zato sem se le stežka čustveno angažirala, ker bi morala zato videti muzikal in si prebrati kakšno zgodovinsko knjigo. Poleg tega bi morala tudi slišati ves soundtrack, da bi se mi vsaj malo svitalo o čem se pogovarjajo.

Vsa imigrantska tematika, ki jo avtorji tukaj do smrti premlevajo, pa me tudi ni prevzela, ker se mi zdi, da le iščejo neko ekstra nišo za lastno promocijo. Saj je vsa Amerika ena sama skupina imigrantov – le kaj je tu tako posebnega? Tudi Ircev nihče ni maral, pa so vseeno uspeli in imeli tudi svojega predsednika Kennedy-a. Zdaj pač javkajo Mehičani in drugi Latinosi, pa so kljub vsemu uspešni - le poglejte koliko latinskih glasbenikov in igralcev imajo sedaj. Mislim... Edino, kar je vsaj malo izvirno, je uporaba rap-a za zgodovinsko tematiko, drugo pa je že bilo videno na odrskih deskah Broadway-a.

[matty]

ZGODBA SE ODVIJA V VSAJ 3 RAZLIČNIH DRŽAVAH
Naslov: In Cold Blood
Avtor: Truman Capote
Žanr: stvarni, zgodovinski, triler, klasik
Ocena:
Prebrano: 7.11.2018
Goodreads

Mnenje:

Tukaj gre za opis resničnega umora družine v Kansasu v poznih 50ih letih; morilca sta zbežala v Mehiko in se kasneje, ko je zmanjkalo denarja, potikala tudi po drugih državah Amerike, nakar so ju aretirali v Nevadi. Mislim, da bi to zadostovalo za 3 različne države, že po sami geografiji in podnebju, pa tudi časovnem obdobju.

Zgodba sama zelo dobro opiše vse zgodovinske okoliščine zločina, tako umorjene člane družine in njihovo mesto v lokalni skupnosti, kjer so bili zelo priljubljeni, ter tudi psihološki profil obeh morilcev in njuno odraščanje. Pravzaprav ju v današnjem času najverjetneje ne bi obsodili na smrt, saj je iz same knjige dokaj očitno, da so za dobršen del njunega pomanjkanja emocionalne inteligence in občutka sočutja krive številne hude poškodbe sprednjega režnja možganov, kar lahko privede do resnih sprememb v osebnosti. Tipa sta bila prej prevaranta in tatiča kot morilca, a se je to dokaj hitro spremenilo, saj sta oba imela resna nihanja v razpoloženju in občutek zavrženosti s strani družbe, ki je še dodatno načel njune vezi do širše družbe. Vsekakor sta bila obsedena z idejo o lahkotnem življenju v Mehiki, za to pa sta potrebovala denar.

Idejo za rop družine jima je dal drug sojetnik, ki si je izmislil zgodbo o sefu na družinski farmi družine Clutter, kjer je pred leti delal kot sezonski delavec. Tipa sta mu verjela, ko pa sta prišla ropat družino, sta dobila vsega 50 dolarjev, saj sefa in denarja ni bilo, kar bi jima povedal vsak sosed družine. Potem pa je šlo vse narobe in ubila sta najprej očeta, nato pa še vse ostale člane. Zelo dolgo policija ni mogla najti pravega motiva in sledi, saj je sama scena zločina dajala nasprotne signale (dva storilca), tipa pa sta kar dobro zabrisala sledi za sabo ter se dolgo skrivala v Mehiki, izdala pa sta se z običajnimi prevarami in ukradenimi čeki, ko je večina ljudi že mislila, da jih nikoli ne bodo našli.

[matty]

KNJIGA, KI JE IZŠLA LETA 2018
Naslov: A River in Darkness: One Man's Escape from North Korea
Avtor: Masaji Ishikawa (prevajalca: Risa Kobayashi, Martin Brown)
Žanr: stvarni, avtobiografija,
Ocena:
Prebrano: 8.11.2018
Goodreads

Mnenje:

Gre za angleški prevod biografije Japonca, ki je zaradi korejskega očeta kot najstnik s celotno družino emigriral v Severno Korejo v 50ih, saj so jih zavedli opisi boljših možnostih in izobrazbe, ki pa so se hitro razblinili po prihodu. Na Japonskem so imeli stanovanje in mama je našla dobro službo, da se je otresla nasilnega korejskega moža, potem pa so jo prepričali naj skupaj z njim poskusi ponovno zaživeti v tuji državi. Kljub prigovarjanju japonskih sorodnikov, naj ne hodijo tja, so na koncu vseeno odšli, kot številne druge mešane družine. Rečeno jim je namreč bilo, da lahko kot državljani Japonske kadar koli zaprosijo Rdeči Križ naj jim pomagajo vrniti se na Japonsko. Vsi vemo, kako je bilo s tem.

Avtor tako opisuje kako v razsulu je bila družba in kako je tista malenkost, ki so jo prinesli s seboj, izpadla kot največji zaklad v Severni Koreji. Ker so imeli nekaj več kot ostali, so jih ljudje sovražili, poleg tega pa so kot pol-Japonci spadali v najnižjo kasto v družbi s katerimi se 'pravi' Severno-korejci niso želeli poročati. Služb ni bilo oziroma jim je režim določil kaj lahko počnejo in postavil kvote. Kmetom so uradniki iz prestolnice naročali kako naj sadijo riž, četudi so vsi kmetje vedeli, da ni pravilno, a po svoji pameti niso smeli narediti nič. Nato pa so vsi uraniki lagali kako obilna je bila letina ter iz tega razloga prejeli še manj državnih zalog. Kaj kmalu tudi v gozdovih ni bilo najti užitne zeli.

Z družino je šlo le še navzdol – nobenega zdravstva, šola le gola indoktrinacija, slaba plačila, tatvine, požari in prisilno delo, otroci, ki so umirali ob rojstvu, od podhranjenosti ali otroških bolezni, izživljanje uradnikov in vojske nad prebivalstvom in podobno. Tudi delo v tovarnah ni bilo nič boljše in avtor se je na koncu iz obupa odločil, da pobegne čez mejo na Kitajsko in najde japonsko veleposlaništvo. Le tako je menil, da bo lahko iz države dobil tudi svojo ženo in otroke, saj je bil še vedno državljan Japonske. Prebeg mu je nekako le uspel, uradniki pa so ga morali pretihotapiti iz Kitajske. Čez mejo je dobil le eno sestro, za njegovo družino pa se je izgubila sled. Tudi na Japonskem ni imel pretirane sreče, saj nobena država v tem območju ni želela bosti v Severno Korejo, pa tudi stik z japonskimi sorodniki se je v 36ih letih izgubil.

[matty]

KNJIGA Z GRDO PLATNICO
Naslov: The Crying of Lot 49
Avtor: Thomas Pynchon
Žanr: leposlovje, klasik
Ocena:
Prebrano: 6.12.2018
Goodreads

Mnenje:

Ta knjiga je skoraj neberljiva, zato je bila platnica kar dober oglaševalec vsebine. Avtor ima nek samosvoj način pripovedovanja zgodbe, ki se tako zapleta in zavija, da ne vidiš ne repa, ne glave. Liki niso simpatični ampak prej odvratni, nerazumljivi in nekako tudi pozabljivi. Vse skupaj lahko resnično analizirajo le najbolj zagrizeni literarni kritiki, meni pa je bilo vse skupaj odveč.

Pika na i je konec, ki štorijo zaključi preden se dejansko stvari razpletejo – torej za vse skrivnosti in zaplete sploh ne dobimo odgovora, ampak nas avtor prikrajša za nagrado za vse prestale muke. Hvala lepa in nasvidenje. Kaj takega doživiš le redko, ampak lista '1001-knjig ki jih moraš prebrati' je še vse preveč polna takšnih 'zmazkov'. Ne vem, kaj je bilo narobe z literarnimi kritki modernega obdobja, ampak njihove izbire so pri meni pogosto brca mimo.

[matty]

KNJIGA AVTORJA S PSEVDONIMOM
Naslov: Kitchen
Avtor: Banana Yoshimoto (prevajalka Megan Backus)
Žanr: leposlovje, kratke zgodbe
Ocena:
Prebrano: 13.12.2018
Goodreads

Mnenje:

Knjiga vsebuje dve kratki zgodbi – Kitchen (Kitchen I, II in Full Moon) ter Moonlight Sonata.

Obe zgodbi obravnavata tematiko žalovanja in načine kako se spopasti z izgubo bližnje osebe, kako najti način za novo življenje. A kljub tematiki ni depresivno ali dolgočasno branje. Mogoče se kateremu bralcu zdelo, da so zgodbe bolj nakazane kot dejansko predstavljene – navsezadnje izvemo bolj malo o samih osebah in še to le najbolj relevantne stvari – a proza je dovolj lepa, da se ji prepustiš.

Druga zgodba ima elemente magičnega realizma, na splošno pa avtorico inspirirajo vsakodnevne stvari, dnevni rituali in sobivanje, pa naj bodo to skupni obroki ali sprehodi. Prav te nevidne povezave so bistvo hitrega modernega življenja, in njeni liki jih vsekakor zaužijejo na polno. Pri tem je zanimiva kulturna razlika med zahodom in Japonsko – že sama izbira jedi in pohištvo nam povedo veliko.

Osebe so dovolj nenavadne, da fascinirajo, kljub temu pa si želiš izvedeti o njih več kot sam format kratke zgodbe dovoljuje. Tako imamo tukaj opravka s transseksualno osebo, ki se je iz moškega spremenila v žensko osebo po izgubi partnerice. Dokaj nenavadno, ampak nekako razumljivo v kontekstu prve zgodbe.

Pogosto sem želela nekoliko bolj izpopolnjen zaključek zgodb. Vsekakor je to pogosta pripomba, ko berem kratke zgodbe – nekako me odprti zaključki živcirajo. Je pa res, da ima avtorica nek poseben notranji glas, ki mi je bil všeč.

[matty]

NAJLJUBŠA KNJIGA TVOJEGA PRIJATELJA ALI PRIJATELJICE
Naslov: Vicious (Villains #1)
Avtor: V.E. Schwab
Žanr: fantazijski, znanstvena fantastika
Ocena:
Prebrano: 15.12.2018
Goodreads

Mnenje:

Kar nekaj mojih prijateljev in prijateljic na GR je popolnoma navdušenih nad to zgodbo in sedaj vem, kaj jih je tako pritegnilo. Četudi me druga serija Schwab-ove ni prepričala, pa se mi je s to knjigo kar prikupila. Vsekakor zna odlično pisati moralno sive ali celo malce psihopatske karakterje, pri tem pa nam jih prikaže na razumevajoč način, tako da nas pritegnejo in fascinirajo. Tukaj imamo opravka s kar nekaj takih osebkov, glavni pripovedovalec pa je Victor, ki mi pod drugimi pogoji nikakor ne bi bil všeč, tukaj pa je kljub svojim psihopatskim potezam še edini, ki mu je vsaj malo mar za ljudi okoli sebe.

Zgodba skače v času, kar mi pogosto ni všeč, nekako proti koncu pa sledimo le še enemu časovnemu toku, saj smo odkrili vse kar potrebujemo za zaključek zgodbe. Tekom knjige namreč odkrivamo kaj se je pravzaprav zgodilo pred desetimi leti in zakaj se želi Victor maščevati svojemu nekdanjemu prijatelju Eliju. Ne želim izdati preveč skrivnosti, zato tukaj podrobneje ne bi o tem, a zgodba je bolj zapletena kot si sprva predstavljamo, avtorica pa si je odlično zastavila odskočno desko za nadaljevanja.

Knjiga vsebuje sci-fi element nadnaravnih moči, ki pa jih avtorica razloži na znanstveni način – kot obliko preživetvenega nagona možganov. Torej – če ste kdaj koli že umrli in so vas zdravniki obudili v življenje, je v tej knjigi mogoče, da ste razvili kakšno posebno moč. Te so zlo sorodne Možem-X, hkrati pa je zgodba dovolj različna, da podobnost ne moti ali nam prepogosto priklicuje v misli druge like. Avtorica je tako izbrala dokaj nevarno pot, a jo spretno prebrodila. Prav tako se pojavlja dovolj zapletov in zank za vse oboževalce napete akcije in vohunskih filmov.