Bralni izziv 2018 - mikiesha

[mikiesha]

Izziv: Knjiga z več kot 500 stranmi (3 točke)

Naslov: Služkinje (The Help)
Avtor: Kathryn Stockett
Ocena:



Opis in mnenje: Gre za eno boljših knjig, ki sem jih prebrala v zadnjem času in ker ima poleg tega (prevod v slovenščino) preko 600 strani, je idealna za ta izziv.

Zgodba se odvija v majhnem ameriškem mestecu, v državi Misisipi, sredi 20. stoletja. To je čas, ko so bogati belci imeli zaposleno temnopolto služinčad in je bilo to nekaj samoumevnega in vsakdanjega (s služinčadjo seveda niso najlepše ravnali, pa tudi plačilo ni bilo bajno…).

Hči bogatih belcev Skeeter (ali Gospodična Muha – kakor so jo klicali od otroštva), temnopolta služkinja Aibileen in temnopolta služkinja Minny, po (več ali manj) naključju postanejo zaveznice. Upajo si to, kar si drugi niti v sanjah ne bi upali – Gospodična Muha napiše in izda knjigo, v kateri (s pomočjo Aibileen in Minny) združi izpovedi temnopoltih služkinj iz njihovega mesta o njihovem delu pri belcih. Zgodbe so tako pozitivne kot negativne. Ko knjiga izide pa požanje velik uspeh – žal pa s sabo pa prinese nevarnost tudi za Aibileen, Minny in Gospodično Muho, saj so podrezale v sistem, ki je za tisti čas veljal kot edini normalen (vzpostavljen s strani belcev, seveda).

Knjiga sicer realno ne prikazuje krutosti tistega časa, je pa vseeno dober približek temu kaj se je dejansko dogajalo. Temnopolti npr. niso smeli v knjižnico za belce, temnopolti niso smeli piti iz istih vodnjakov kot belci – veljali so celo za prenašalce večih bolezni (pa to brez dokazov, da bi bili bolni). Prav tako niso smeli hoditi v iste kinodvorane kot belci, ne na iste stadione, ne uporabljati javnih stranišč, ipd. Belci so šli celo tako daleč, da so prišli na idejo, da bi temnopolti služinčadi zunaj hiše postavili posebna stranišča, ki bi jih uporabljali samo oni – temnopolti.

[mikiesha]

Izziv: Knjiga, kjer je avtor Francoz ali Nemec (3 točke)

Naslov: Ker te ljubim (Parce que je t'aime)
Avtor: Guillaume Musso
Ocena:



Opis in mnenje: Roman »Ker te ljubim« je peta knjiga francoskega pisatelja Guillauma Mussa.
Zgodba, ki temelji na temačni preteklosti treh različnih ljudi, je taka, da te drži v šahu vse do zadnje strani.

Poti Marka, Ewie in Alyson se nekega dne usodno prepletejo. Skupno jim je med drugim tudi to, da zaradi preizkušenj, izgubijo voljo do življenja. V ničemer več ne najdejo in ne vidijo smisla. Vsakemu od njih je življenje zadalo kruto lekcijo, ki jim pusti globok in neizbrisljiv pečat. Vse skupaj pa vsakega od njih vodi v dejanja, ki konec koncev uničujejo tudi njih same.

Rdeča nit zgodbe je Markova zgodba – njegova petletna hčerka izgine brez sledu, kar pa ga psihično popolnoma uniči. Ker se z izginotjem hčerke ne more sprijazniti, zapusti ženo in postane brezdomec.
Ewie je globoko pretresla materina smrt, predvsem pa kasnejše spoznanje, da je za njo dejansko kriv zdravnik. Zato se mu želi maščevati – oz. ga celo ubiti.
Alyson je mlada dedinja milijonskega imperija, ki pa se spopada z mučno krivdo zaradi smrti otroka, ki jo je v prometni nesreči povzročila sama.

Roman prepleta življenja vseh treh ljudi. Konec pa je popolnoma nepredvidljiv. Ob tem sem (priznam) ostala odprtih ust in tisto poglavje prebrala še enkrat, ker mi prvikrat ni bilo jasno ali je res kar berem.

Edino kar mi v zgodbi ni bilo všeč, je bil tisti delček na koncu, ko se Mark (po vsej agoniji, ki jo da skozi ter po vsem, kar se mu še pripeti…) nekako na lahko in na hitro sprijazni s celotnim položajem in situacijo v kateri se je kar naenkrat znašel. Zgodba tako dobi (kljub odkriti resnici okrog izginotja njegove hčerke) dokaj srečen konec.

Kljub temu: ocena 5.