Bralni izziv 2018 - Adeline

Na tem forumu se nahajajo vsi potekli in aktualni bralni izzivi.

Moderator: The Book Crusaders

Uporabnikov avatar
Adeline
Forest Spirit
Prispevkov: 47
Pridružen/a: 28 jan 2016, 18:23

Bralni izziv 2018 - Adeline

PrispevekNapisal/-a Adeline » 19 mar 2018, 19:53

Tokrat bom začela bolj pozno, ampak kakor pravijo, boje pozno kot nikoli. :D
Literature is a textually transmitted disease, normally contracted in childhood. And I have it.
~Jane Yolen

Uporabnikov avatar
Adeline
Forest Spirit
Prispevkov: 47
Pridružen/a: 28 jan 2016, 18:23

Re: Bralni izziv 2018 - Adeline

PrispevekNapisal/-a Adeline » 19 mar 2018, 20:27

Knjiga, kjer je avtor Francoz ali Nemec

KER TE LJUBIM
Guillaume Musso

Slika

Knjiga govori o soočenju treh ljudi s smrtjo bližnjega. Na začetku se zdi, da osebe niso povezane, vendar se ob razpletu zgodbe pokaže, da so poti treh ljudi tesno prepletene.

Mark se ne more soočiti z izginotjem svoje hčerke.
Alyson se ne more soočiti z nesrečo, v kateri je ubila otroka.
Evie se hoče maščevati nad smrtjo matere.

S svojo izgubo se soočijo s pomočjo hipnoze.

V tej knjigi ne morem izbrati najljubše ali najslabše osebe. Vsaka zase je edinstvena in se me je dotaknila na svoj način. Mark preveč žaluje in trpi ter zapusti svojo ženo. Alyson se namesto v tiho trpljenje preusmeri v javno življenje in polnjenje rumenega tiska. Evie pa, je pač Evie. Najstnica, ki bi naredila vse, da bi maščevala svojo mater.

Če prav pomislim, je en izmed najboljših likov terapevt, ki je izvede hipnozo.Čeprav ne podpiram hipnoze pod prisilo, je bila v tem primeru potrebna. :angel:

Najboljši dogodek, pri katerem sem se pošteno zalila s solzami je, ko so vsi trije na letalu in se njihove zgodbe povežejo. Ne morem si izbiti iz misli prizora, ko je Mark spoznal, da je njegova hčerka mrtva. Alyson je odkrila, da je ubila Markovo hčerko.




En izmed mojih najljubših dialogov v zgodbi je med Markom in hčerko Laylo.

"Veš, videla sem te, ko si bil v temi..."
"V temi?"
"V predoru,"
je pojasnila, žalostno strmeč v očeta. " V predoru podzemne železnice ..."
Predor, tema, podzemna železnica ...
Mark je potreboval kar nekaj časa, da je dojel, da Layla govori o obdobju, ki ga je preživel v podzemnih labirintih Manhattna. Dve leti pekla v neizprosnem svetu brez možnosti urnika, brez zavetja. Dve leti v drobovju mesta, dve leti blodenj po rovih železniških linij in predorih železniškega omrežja. Dve leti, ki jih je preživel živ zakopan, z ljudmi z roba družbe in odvisniki. Dve leti, ko je svoj brezup utapljal v alkoholu ...
Nenadoma ga je pograbila panika: Kako to, da Layla ve za to? Kdo ji je povedal za njegov padec v pekel? Nicole? Njen ugrabitelj?

"Žalostna sem, kadar odideš v predor," je nadaljevala deklica. "Ne hodi več tja, očka!"
"Toda ..." je zajecljal Mark. "kako veš, da ..."
"Ker sem te videla," je ponovila Layla.
"Videla si me ... toda kje si bila ti?"
"Zgoraj ..."
je rekla in s prstom pokazala na strop.
Mark je popolnoma zmeden dvignil glavo v iskanju tega 'zgoraj', ki ga ni mogel videti.

"Tudi piti ne smeš," ga je prosila Layla. " Ne smeš oditi. Vrni se k mami."
Mark je pretresen iskal opravičilo za svoje vedenje.

"Odšel sem, ker se nisem mogel soočiti. Tako ... tako zelo sem se bal zate. Brez tebe nisem vedel več, čwmu sploh živeti ..."

Mark je v nekaj sekundah znova izgubil tla pod nogami in se znašel v oblaku megle. Pogledal je Laylo. Zgrbljena v dve gubi na svojem sedežu se mu je zdela tako majhna. Mark je imel občutek, da mu manjka nek bistven podatek: nekaj, kar je imel že od začetka potovanja pred nosom.

"Nekaj mi moraš razložiti, ljubica," je rekel in se nagnil k Layli.
"Da?"
"Zakaj nočeš govoriti z mamico?"

Deklica si je vzela čas za premislek. Potem pa, kot bi čutila, da je nastopil pravi trenutek, je nežno priznala:
"Ker ona že ve."
"Kaj ve?"
"Da sem mrtva,"
je rekla Layla.


Prvič v življenju sem našla knjigo, pri kateri me ni zmotilo čista nič. Nisem imela časa biti pozorna na slog pisanja in karkoli drugega. Zgodba me je tako potegnila med svoje korenine, da sem koma prišla iz nje.

Po moje je odvisno od človeka, kako sprejema smrt bližnjega. Meni je knjiga sporočala, da ni nikoli čas, da se nehamo boriti. Ja, lahko žalujemo, lahko trpimo, pogrešamo ljubljenega, ampak naše življenje teče naprej. Zemlja je samo neko prehodno območje. Verjamem, da se nekoč z izgubljenim znova snidemo. Živeti moramo zase in za mrtve. Resda ljudje telesno umremo, vendar pa v srcih ljubljenih živimo še naprej. :vso_cast: :angel:
Literature is a textually transmitted disease, normally contracted in childhood. And I have it.
~Jane Yolen


Vrni se na

Kdo je prisoten

Po forumu brska:: Bing [Bot] in 1 gost