Meg Cabot: Wer heimlich küsst, dem glaubt man nicht
Že odkar sem pred kakšnimi osmimi leti prebrala princeskin dnevnik, mi je Meg Cabot neznansko všeč (če pogledam knjige, ki so moje, je njenih verjetno največ 
). Zato me je tako presenetilo, da mi ta njena knjiga ni bila posebej všeč. Glavna junakinja knjige je Katie, ki je srednješolka v zadnjem letu srednje šole. Že štiri leta hodi z fantom Sethom, a mu tudi stalno laže. Precej me je motilo, da ima fanta; pa za njegovim hrbtom hodi še z enim. Nato pa pride še njen nekdanji prijatelj, ki ga v mestu ne marajo in si želi biti v bistvu še z njem - kot da en fant ni dovolj 
. Precej me je zmotilo, tudi da se Katie nikoli ne postavi zase in da ne zaupa svojim prijateljem. Ampak so pa tudi zabavni trenutki, ki knjigo popestrijo in tudi njen nekdanji prijatelj/sošolec Tommy mi je precej simpatičen junak, čeprav ne vem kaj vidi na Katie. Tako, da je knjiga solidno branje, ampak od Meg Cabot se pričakovala boljše. 
https://www.goodreads.com/book/show/157 ... -man-nicht
Po priporočilu Levathane sem prebrala knjigo Žena popotnika v času in moram se strinjati z njenim mnenjem, da je knjiga drugačna in da te prevzame. Že takoj na začetku, ko spremljaš še mlado Clare in starejšega Henryja, ki jo obiskuje te knjiga povleče vase. Vedno te zanima, koliko bo Henry star naslednjič, kaj glede prihodnosti bo izdal, kaj si bo mislila Clare ... Tudi kasneje je knjiga zelo dobra, čeprav vedno bolj žalostna (res potrebuješ robčke 
). Še posebej so me ganili prizori 
.
Ponavadi ne maram in ne berem post apokalištičnih zgodb, a to knjigo mi je priporočila bivša razredničarka in sem jo zato prebrala. Knjiga je dobila veliko nagrad, med drugim tudi Pulitzejevo nagrado leta 2007 v kategoriji fantazija in menim, da si nagrado res zasluži. Zgodba se kot rečeno dogaja v post apokaliptičnem svetu - svetu, v katerem ni več dreves, ptic, živali ...; samo še pepel. Spremljamo očeta in njegovega sina, ki hodita po cesti proti jugu, ker na severu ne bi več preživela zime. Menim, da je glavna tema knjige ljubezen - ljubezen očeta do sina in ljubezen do sočloveka. Oče sina ljudi bolj kot karkoli na svetu in zanj bi stori vse - išče hrano, zavetje, celo ubija. Otrok pa je poosebljena nedolžnost - vedno ga skrbi za druge ljudi in jim želi pomagati. Predvsem pa knjiga govori tudi o ljubezni do sočloveka - hudobni ljudje in ljudje, ki nosijo ogenj v sebi (sočutje, ljubezen). Knjiga mi je bila zelo všeč, ker nam sporoča, da moramo biti "dobri ljudje", čeprav je to veliko težje in za to potrebujemo več poguma. Predvsem pa je pomembno, da ohranjamo upanje, da bo vse dobro, 
To knjigo sem že nekaj časa želela še enkrat prebrati, saj se spomnim, da mi je bila prvič zelo všeč. Tokrat me je malo manj navdušila (mogoče sem že prestara), ampak knjiga je še vedno dobra. Govori o Mary, ki ji staro mamo usmrtijo, ker naj bi bila čarovnica. Mary tako odide 
Knjige je izšla v slovenskem jeziku januarja 2015, kar pomeni, da ustreza izzivu 
Ker sem želela zaključiti eno vrstico, sem se odločila, da bom najprej prebrala eno znanstveno fantastično knjigo. Ker nisem še nikoli prebrala nobene iz te zvrsti sem se pri prijateljicah pozanimala o dobrih knjigah te zvrsti in priporočena mi je bila knjiga sfera. V knjigi spremljamo skupino znanstvenikov: astrofizika, zoologinjo, matematika in psihologa ter člane mornarice, ki raziskujejo veliko "ladjo" v morju, ki je stara 300 let, a ima novejše tehnologije, kot so trenutno znane. Prebivajo na dnu ocena v bivalniku, nato pa se zgodi nekaj nepričakovanih stvari: 
Prejšnji mesec je prijatelj prišel z brisačo okoli vratu namesto rute in smo ga vsi malo čudno gledali. Nihče ni vedel, da je 25. maj dan brisač v spomin na Douglasa Adamsa in njegovo serijo knjig Štoparski vodnik po galaksiji. Ker mi je že ljudi priporočilo knjigo, sem se odločila, da jo bom končno prebrala (sploh ko se videla, da spada pod avtorje mlajše od 30 let, ko so knjigo napisali) in ugotovila, kaj je z brisačami. V knjigi nastopa Arthur in Ford, ki začneta štopati, ko Zemljo uniči drugo ljudstvo galaksije. Knjiga mi je bila všeč, ker se ob njej res nasmejiš in ker ima avtor res odlično domišljijo - bereš in kar ne moreš verjeti, kako se nekdo lahko spomni česa takega. Najboljši so seveda odlomki iz knjige Štoparski vodič po galaksiji. Včasih je mogoče jezik tak, da potrebuješ več časa, da dojameš kaj je povedano, a se splača vzeti za knjigo več časa. Knjigo sem si izposodila iz knjižnice in je imela ta izdaja več kot 600 strani, ampak sem ugotovila, da vsebuje prve štiri knjige, tako da kar nadaljujem z branjem 
Ko sem se nazadnje odpravila v knjižnico, sem opazila, da je nekdo vrnil to knjigo in ker sem jo nameravala prebrati za ta izziv, sem si jo hitro izposodila. Knjiga je definitivno uspešnica in moram reči, da me je zelo pozitivno presenetila. Pričakovala sem zanimivo knjigo, ki vsebuje nekaj humorja. Dobila pa se knjigo, ki že meji na neverjetno in je tudi izjemno zabavna. Moram reči, da so skandinavski avtorji res nekaj posebnega, saj imajo čisto svoj humor in neverjetno domišljijo. Knjiga je precej obsežna, a jo hitro prebereš, ker jo je nemogoče odložiti, ker te tako zanima kaj se zgodi v naslednjem odstavku. Všeč mi je tudi, da počasi izvemo zgodba Allana (stoletnika), saj je bilo tudi njegovo življenje pred "pobegom" iz doma za starejše občane res neverjetno 
Knjiga Flirt mit Nerd oziroma The Summer I became a Nerd ni ravno tipična romanca. Je vsekakor romanca in to zelo luštna, a govori tudi o tem, da moramo biti to kar smo 
Ponavadi v romancah ne najdeš glavnih junakov, ki se igrajo igrice, kjer so preoblečeni v škrate, vile, ... Ampak ravno to da knjigi nek čar, saj vidiš, da si tudi normalno oz. malo čudaški ljudje lahko najdejo partnerja. Všeč mi je tudi kako predstavi te "čudaške" aktivnosti, saj si želiš, da bi lahko tudi ti tam sodeloval. Všeč sta mi tudi glavna junaka, ki imata napake, ampak sta še vedno zelo simpatična. Edino kar me je zmotilo pri knjigi je, da se prehitro konča, saj bi rad bral še naprej 
Že nekaj časa sem razmišljala katera knjiga bi bila primerna za vijolično platnico. Tako da sem se zadnjič odločila in sem po celi knjižnici iskala vijolične platnice. Malo me je presenetilo, da je tako malo knjig, ki imajo res vijolično platnico - večinoma samo raznorazni ženski romani; ostali pa imajo le rob knjige vijoličen. Ko sem nato našla knjigo Hotel Lavanda, sem se odločila, da bom prebrala to, saj je avtorica Slovenka in me je zanimalo kakšna je knjiga. Moram reči, da nisem bila razočarana. Na začetku knjige Valentina izgubi fanta in službo, a k sreči je podedovala nek francoski hotel. Odloči se, da se bo odselila tja in nadaljevala z novim začetkom - 