jaz sem 1leto nazaj ratala VELKA fanica japonske
(pop) kulture (muska, mange, animeji.. tud filmi..), ker pa najraje berem->največ berem mange.
Prebrala sem ca. 50+ mang, različno dolgih.. branja se navadiš hitro (z desne proti levi, torej),
pravzaprav me dandanašnji zmede, če dobim v roke kak "navaden" strip, ker ga začnem narobe brat
, za našo kulturo neobičajnim stvarem se pa tudi sčasoma nehaš čuditi.
Žanrov je OGROMNO (tako kot pri običajnih romanih), od znanstvene fantastike prek romanc, fantazije, psiholoških in misterioznih, do "slice-of-life", drame, ... Delijo se pa tudi po tem, komu so v prvi vrsti namenjene (starostna skupina+spol).
Kaj je mene osebno najbolj pritegnilo? V nasprotju z zahodnjaki (predvsem ciljam na Ameriko, no) Japonci močno izpostavijo karakterje in njihov razvoj (to ne pomeni, da na ta račun trpi zgodba! Nikakor..), na karakterje se zares navežeš in z njimi čutiš.. Drugo, morda meni še bolj pomembno je pa to, da v veliki večini zgodb NIHČE ni absolutno dober ali absolutno zloben (tako kot to os good-evil zmeraj poudarjamo zahodnjaki). Tudi kadar nekoga že skoraj označiš za zlega in ti je zoprn.. se skoraj vedno kasneje razkrije njegovo ozadje, zakaj je postal tak kot je itd.
Govorim seveda v splošnem, so izjeme, kot vedno.
Dalje je seveda pomembna risba, ki je mene na začetku FUL FUL motila (velki uči, kič itd.) ampak sem se navadila in mi je danes celo všeč (kadar ni pretirano). Nekatere mange/animeji pa imajo risbo prav božansko lepo

Sicer pa risba pripomore k doživljanju (izrazi na obrazih itd. ) branja.
Od zahodnjaških stripov sem pa zares brala le Asterixa
