Hahah kaj pa to.. Kaj takega se še mi pa ni zgodlo, ne.

Zaželelo se mi je po neki easy in hitri zgodbici zato sem v roke vzela
Prom and Prejudice (yep, a retelling of Pride and Prejudice by Jane Austen). In jaz berem in berem, preobračam stran za stranjo (res gre za ful easy branje, ne vem če sem rabla 3 ure da sem zadevo prebrala) nakar--BAM!!! čist out of the blue se mi ACKNOWLEDGMENTS izpiše na ekranu.
Ja, vem kaj bote zdaj rekle: "Kaj, to se ti je prvič zgodlo al kaj? Pha! To se meni dogaja pri vsaki 5. knjigi. And here I was getting excited for nothing. Tsk-tsk."
Just wait for it...
Konec je bil.... in Lizzie and Darcy didn't even kiss! No, not even once. Niti neke hudo pretirane romantične scene nista mela. But here comes the best part. Čeprav se mi še to nikoli ni zgodlo--res, nikoli še nisem brala knjige about falling in love, v kateri se glavna lika ne bi poljubila--to ni to, kar me je tak osupnilo.
I actually liked it.

And I still do. Tudi po tak hitrem koncu, ki sicer da konec zgodbi, ampak komot bi še šlo zadevo podaljšat za še vsaj 50 strani, in brez prizorov ki bi vodli vsaj do 1st base, I still like it.
Huh, weird. I know.
