Bralni izziv 2017 - MajaM28

[MajaM28]

Novo leto in nov bralni izziv! Upam, da ne bom letos naredila isto kot prejšne leto, ko sem bila na začetku izziva vsa navdušena, na sredini leta komaj kakšno knjigo oddala in na koncu pod stresom dokončala izziv z zadnjimi knjigami...

Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2017 želim vsem strastnim bralkam.

[MajaM28]

1. Knjiga avtorja, s katerim si delita prvo črko imena (3 točke)

Mary Wine – Kako osvojiti višavca (ocena 4)

Shannon se znajde v nezavidljivem položaju potem, ko jo oče obljubi v zakon izdajalcu kralja, a jo na poti k njemu ugrabi višavec Torin McLern. S svojo pogumnostjo, držo in ponosom naredi vtis že na začetku knjige, saj bralcu hitro postane jasno, da je bila njena ugrabitev ubistvu najboljša stvar, ki se ji je lahko zgodila. Njen oče je vse življenje z njo ravnal nespoštljivo in si je prislužil vse kaj drugega kot vdano hčerinsko ljubezen. Torin po drugi strani v kratkem času pokaže, da je vreden njene ljubezni, zaupanja in spoštovanja.

V knjigi je jasno razvidno, da so ženske v podrejenem položaju in tekom branja je bilo na čase kar težavno slediti zgodbi zaradi tega. Ampak na koncu je na sarkastičen način opisano, da če bi bila Shannon sin izdajalca, bi bila obešena skupaj z njenimi brati in očetom. Nekako ironično je, da je opisano toliko slabosti biti ženska v tistem času in kraju, je pa to edina prednost, ki ji lahko prizanese vešala.

Najbolj me je zmotilo dejstvo, da so ženske tretirali kot lastnino, ki se jo moški polasti in nima nobenih besed pri tem. Ko je oče izdal kralja in napadel McLerne, Shannon ni noben vprašal o tem; ko so jo obljubili drugemu v zakon, jih ni zanimalo kaj si misli ali čuti; prav tako ko so jo ugrabili, ali ko so jo na koncu poklicali na dvor... Bila je kot lutkica katero so si jo drugi podajali...

Najbolj se mi je vtisnilo v spomin kako močna in trdna osebnost je bila Shannon, čeprav je bila kot figura na šahovnici, se ni nikoli vdala. Ne glede na vse prepreke je ljubezen zmagala, saj so dobri ljudje držali skupaj in si stali ob strani. V vsaki slabi stvari se skriva nekaj dobrega, saj se vse zgodi z nameno.

[MajaM28]

2. Po lastni izbiri (1 točka)

Kinley MacGregor – Osvojiti višavca (ocena 5)

Braden MacAllister je moški o katerem sanja vsaka ženska: lep, močan in nepremagljivo šarmanten. Dinamika med njim in glavno junakinjo Maggie ingen Blar je bilo prav zanimivo brati ter spremljati. Maggie že od nekdaj sanja o Bradenu, a se mu skuša upirati, ker ima višje cilje od neuresničenih sanj, saj je on njen junak na belem konju že od majhnih nog. Ker imam sama dva starejša brata, moram priznati, da razumem Maggiino naklonjenost Bradenu, ki jo je od nekdaj branil pred zafrkavanju njenih starejših bratov. Ampak vedoč, da se nobena ne more upreti Bradenu, je Maggie odločena se upreti njegovemu šarmu in ga držati na distanci.

Najbolj se mi je vtisnilo v spomin kako je prišlo do nesoglasja med MacAllisterjevi in MacDouglasi, kateremu je seveda bila povod ženska. In še to taka, ki očitno nima postanka in se je igrala z vsemi moškimi, ki so ji prišli na pot. Tako so v obeh klanih trpeli in ostali brez nekaterih svojih mož zaradi ene osebe, ki si nikakor ni zaslužila toliko pozornosti ali naklonjenosti. Prav posrečeno je brati o Maggie, ki se z drugimi ženskami trudi zgladiti spor, ko se ženske zaprejo v cerkev in odrečejo moškim hrano ter zadovoljevanje njihovih (nočnih) potreb, dokler zadovoljivo ne razrešijo spora.

Knjiga mi je bila zelo všeč, saj so junaki res simpatični in sem se nasmejala ob njihovem draženju, šaljenju in smehu. Na čase mi ni bilo všeč, ker imata glavna junaka veliko problemov z zaupanjem in dvomita drug v drugega, čeprav se poznata že vse življenje in sta si očitno naklonjena. No, vsaj bralcu je to hitro jasno, onadva rabita malo več časa, da se sprijazneta z dejstvi.

Knjiga sporoča moč ljubezni in družine, ki povezujejo brate in sestre. Življenje v sožitju in miru je pomembnejše od neprestanega iskanja maščevanja ter prelivanja krvi. Glavna junaka nam pokažeta kako zaupati in spustiti notranje strahove ter dvome.

[MajaM28]

3. Knjiga z glavno žensko vlogo (2 točki)

Elizabeth Berg - Odprta hiša (ocena 4)

Samanthi se življenje obrne na glavo, ko ji mož pove, da se želi ločiti in se preseli iz skupne hiše. Polna je skrbi kako bo razhod vplival na njenega 11-letnega sina, kako bo sama zmogla in ali bo sploh še kdaj našla ljubezen. Na začetku sem mislila, da bo knjiga zamorjena in depresivna kakor glavna junakinja, a sem hitro padla noter v zgodbo, saj je Samantha zabavna, domiselna in ravno prav filozofsko naravnana, da je zanimivo slediti njenim miselnim tokom.

Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko je Samantha hotela zakrpati odnos z možem in mu z roko seže v hlače... V tistem trenutku sem v mislih vpila: Neeeee! Ko se v hlačah nič ne dogaja in sama dojame, da je v resnici konec z zakonom, se mi močno zasmili.

Čeprav mi je bila knjiga zelo všeč, mi je bilo malo preveč, ko se Samantha sprašuje, kako bo njen sin prenesel to, da se je mož odselil. Sama menim, da otroci niso tako nevedni in nemočni ob ločitvah, a je neki trend nastal iz tega, da je vse strah kako bo ločitev vplivala na otroke... V knjigi se mi zdi, da njo zelo boli ločitev in želi to prenesti na otroka. Tako sem jaz videla to njeno skrb in na splošno menim, da si otroci želijo srečna starša, skupaj ali narazen. Dvomim, da si otroci želijo nesrečne starše, samo da bi ostali skupaj...

Glavna junakinja navkljub žalosti sprejme situacijo v kateri se je znašla in se še sama odloči za spremembe: sprejme cimre, najde si službo/e in opravi nove nakupe. Čeprav je človek lahko čisto zadovoljen z dosedanjim življenjem, ne pomeni, da moraš ostati v coni udobja, saj se resnična sreča začne s pogumom in tveganji. S kančkom humorja, dobre hrane in dobrimi prijatelji, se lahko prebrodijo vsakršni problemi, ki nas v življenju doletijo.

[MajaM28]

4. Knjiga z več pripovedovalci (3 točka)

Liane Moriarty - Vse za ljubezen (ocena 5)

Zgodbo izmenično pripovedujeta dve ženski, ki imata skupno ljubezen do istega moškega, Patricka. Saskia je njegova bivša punca, ki ga tudi po treh letih ni prebolela in hipnoterapevtka Ellen, ki je njegova zdajšnja ljubezen oz. punca. V knjigi ni tipičnih zlikovcev in junakov, saj pisateljica lepo prepleta njuni življenji in bralec razume/sočustvuje ter spodbuja vse literarne like. Nekako se lahko poistovetiš z njima: težavno prebolevanje prekinitev veze in žalovanje Saskie ter duhovno, nežno in sočutno Ellen.

Najbolj se mi je vtisnilo, ko je Patrick zapustil Saskio in prekinil vsakršne stike z njo. To mogoče nebi bilo tako sporno, če je nebi pustil en mesec po materini smrti, ko je bila najbolj ranljiva. Dejstvo, da je tri leta skrbela za njegovega sina in ga je smatrala kot svojega, nato pa ga ni smela več videvati, je vse skupaj še poslabšalo.

Knjiga mi je bila zelo všeč, saj ima vse kar naj bi imela dobra zgodba: romantično ljubezen, optimizem, razmišljanja junakov, malo napete srhljivke in dober konec. Slabost je bila samo v tem, da ko sem enkrat začela brati, je nisem mogla odložiti, kar pomeni, da sem bila včeraj pokonci pozno v noč...

Ker verjamem v zakon privlačnosti in pozitivne afirmacije, mi je bila Ellena zelo všeč, saj je tudi ona imela polepljene pozitivne stavke v stanovanju. Spodaj sem izpisala tri budistične misli iz Elleninega stanovanja.

Ne živi v preteklosti, ne sanjaj o prihodnosti, osredotoči um na sedanjost.

Prijateljstvo je edino zdravilo za sovraštvo, edino zagotovilo za mir.

Vse, kar smo, je rezultat naših misli. Če človek govori ali deluje z zlimi misli, mu sledi bolečina. Če pa govori ali deluje s čistimi mislimi, mu sledi sreča, kakor senca, ki ga nikoli ne zapusti.

[MajaM28]

5. Knjiga, ki ima v naslovu ime kraja/mesta/države (3 točke)

Neukročena škotska nevesta (ocena 5)

Merry Stewart je zanimiva, lepa, pogumna, pametna in zelo všečna junakinja. Ko na začetku knjige spozna svojega zaročenca (poroka je bila dogovorjena med očetoma) Alexandra D'Aumesbery-a, se ji zdi, da je prišla iz dežja pod kap. Namreč zaradi nesrečnih razlogov ga vidi pijanega že zjutraj in meni, da je svojo pijansko družino zamenjala za pijanskega ženina. Ko sta poročena in se med njima razvija privlačnost ter se počasi spoznavata, sem se tako nasmejala, da si bom knjigo še nekaj časa zapomnila.

Knjiga ima par nepozabnih trenutkov, a najbolj zanimivo je bilo kako sta se Merry in Alexander spoznala. Revčka je bolel zob in da bi mu ga lahko izpulili, mu dajo vrč viskija. Na žalost Merry vstopi ravno sredi akcije, ko Alexander skuša zadaviti kovačnika in vsi naokoli otrpnejo ter pozabijo, da je njihova naloga ga držati pri miru. Nato je tako predrzen in (pijansko) iskren, da se mu zareče, da sploh ne izgleda kot furija kakor jo nekateri kličejo... Auč, lep način spoznavanja svojega bodočega moža. Ampak v vednost, ker sem ravno pred kratkim sama imela probleme z zobmi, se mi revček močno smili in razumem njegovo čudaško vedenje ter bolečino.

V knjigi me ni nič motilo, samo dejstvo da sem v knjižnici dobila drugi del in grem čimprej iskati prvi del, ko bom brala o Alexandrini sestri.

Knjiga na lep način obravnava probleme, ki niti niso tako lepi: odvisnost od alkohola, ljubosumje, družinski odnosi, zastrupljanje... Všeč mi je bilo na koncu, ko Merry spozna, da je imela predsodke do moških zaradi svojega očeta in brata, da je potem posplošila na vse moške. Prav tako je Alexander zelo simpatičen, ko pozorno dojame Merryino stisko, da zaradi slabih izkušenj težko zaupa drugim in je pripravljen z besedami ter predvsem dejanji dokazati nasprotno. Za zakon sta potrebna oba sklepati kompromise in počasi spustiti ljubezen v njun odnos.

[MajaM28]

6. Knjiga, kjer je na platnici moški (2 točki)

Lynsay Sands - Višavski hudič (ocena 5)

Ne vem, kaj se letos dogaja z menoj, ampak vedno več knjig o Škotski prebiram, kar verjetno pomeni neki znak oz. namig kam moram letos na dopust.

Prav nestrpno sem pričakovala, da dobim knjigo v roke in pisateljica me nikakor ni razočarala. Evelinde je močna ženska, ki se je več let otepala žaljivkam svoje mačehe Edde, ko spozna svojega zaročenca Cullena, v njem vidi beg iz neprijetnega položaja. Že na začetku sem vzljubila Cullena, saj hitro pokaže svoj pogum, iznajdlivost, prijaznost in nežnost do svoje nove zaročenke.

Čeprav sem po spletu naključij prvo prebrala drugi del zbirke in sem že seznanjena z Eddo, pa sem bila v tej knjigi še vedno zgrožena nad njenim ravnanjem. Namreč, ko se Evelinde in Cullen poročita, zahteva takojšno konzumiranje zakona, da je "ne bi vrnil" kot reče, navkljub dejstvu, da je napol nezavestna. Novopečeni ženin je tako priseben, da se zaveda spornosti tega in priskrbi kri iz svoje rane, da preslepi zlobno mačeho.

Iskreno pri teh knjigah ni kaj kritizirati, sama čisto preveč uživam v branju o višavju in njihovih pogumnih ženskah in moških. Knjiga vsebuje preplet skrivnostnosti in reševanje starih zločinov tako, da je ljubezenska zgodba kot češnja na torti.

Knjiga je bolj lahkotno branje, a vseeno nam ponudi nekaj življenjskih modrosti. Cullen je mož dejanj in ko se znajde v novi vlogi moža, se mora naučiti komunicirati z ženo, da bi bil zakon uspešen in žena zadovoljna. Prav tako se Evelinde sčasoma zaveda, da ceni in spoštuje njegova dejanja, ki so posledica dobrega srca in želje, da bi ji ugajal. V zakonu ni dovolj samo ljubezen, ampak tudi čast, pogum in spoštovanje.

[MajaM28]

7. Ljubezenski roman (2 točki)

Mary Wine - Vražja višavska upornica (ocena 5)

Nadaljevanje lepe zgodbe, kjer srečamo že poznane like. Že v prvem delu mi je bil Connor Lindsey zanimiv lik, a tokrat je prav prisrčen, sexy, nagajiv in rahlo nevaren. Ker se zaradi nesrečnih naključij ne more poročiti s Deirdre Chattan, ugrabi njeno sestro Brino. Za razliko od prve knjige, mi glavna junakinja Brina, ni bila tako simpatična. Sicer je zanimiva, samostojna in obvlada svoj lok, a ko polovico knjige neprenehoma opominja, da je ona namenjena za med nune, saj je bila to očetova želja, je že rahlo dolgočasna. Namreč bralec hitro opazi, da uživa v Connerjevih poljubih in razkošju, ki ji ga nudi, a se mu upira in je trmasta, da bi morala upoštevati očetova navodila kot poslušna hčerka.

Najbolj se mi je vtisnilo na koncu knjige, ko spoznamo 12-letno Connerjevo sestro, ki je bila že pet let v ujetništvu. Malo me je pretreslo, ko sem se spraševala kaj vse je morala pretrpeti in močno upam, da bo še kakšna knjiga o njej in kako bo ona spoznala srečo.

Pri tej knjigi me moti isto kot v prvem delu, saj so tudi tukaj ženske last moških, kjer jih ugrabljajo in izrabljajo za svoje podle načrte. Verjetno so bili tisti časi in take razmere, ki za žensko niso bili najlažji.

Po prebrani knjigi se zavedam, da imam srečo, ker živim v tem času in prostoru, ko imamo ženska več veljave in možnosti uspeti v tem svetu. Navkljub temu, so mi inspiracije ženske, ki so v tistih časih delovale pogumno in častno ter jih ni bilo strah slediti svojemu srcu. Čeprav ne moremo spremeniti trenutne razmere, lahko vplivamo na svoje vedenje in ohranjanje pozitivnega duha.

[MajaM28]

8. Knjiga, ki si jo hotela prebrati že lani (2 točki)

Julia Quinn - Vsega je kriva gospodična Bridgertonova (ocena 5)

Prejšne leto sem nestrpno pričakovala novo knjigo o Bridgtenovih, saj sem do sedaj prebrala vse njene knjige. Šele sedaj sem jo lahko dobila, si jo sposodila od prijateljice in prebrala na en mah.

George Rokesbyje je zanesljiv, prijazen, časten in simpatičen moški. Prepiri med njim in Billie Bridgeton so res duhoviti, domiselni in ljubeznivi. Ampak najbolj simpatična, izmed vseh likov, je mačka, ki vsem povzroča čisto preveč problemov in se ji res nasmejiš.

Najbolj smešno je, ko se mladi med družinsko zabavo pri Bridgetonovih odpravijo igrat kroket in se med seboj zbadajo ter pokažejo resno tekmovalnost. Billie in njen prijatelj Andrew sta odločena pokazati kdo je boljši v igri, čeprav ima Andrew roko v povoju in Billie šepa na eno nogo...

Julia Quinn je, po mojem mnenju, neprekosljiva pisateljica, slog pisanja je edinstven in njene zgodbe so lahkotno berljive.

Včasih ne vidiš točno to kar imaš pred nosom, dokler usoda (v našem primeru mačka) ne poseže vmes in človeka vidiš skozi druge oči. Domovini lahko služiš tudi na druge načine, ne da bi šel v vojno. Medtem, ko se nekateri bojujejo za mir v državi, potrebujemo ljudi, ki poskrbijo za družine in prebivalce, da lahko užijejo življenje v polnosti.

[MajaM28]

9. Knjiga, kjer je na platnici ženska z lepo obleko (2 točki)

Amy Ewing - Dragulj (ocena 5)

Pri rosnih 12-ih letih so Violet Lasting odpeljali od njene družine v taborišče, kjer so jo pet let urili in izobraževali. Na dražbi draguljev dobi visoko številko 197 in je prodana vojvodini Jezera. Da bi preživela neznano in bolečo odtujitev od vsega poznanega, ji pomaga misel na družino in prijateljico Raven. Vsakodnevno se sooča s strahom in nenehnim poniževanjem, da ni vredna več kot pohištvo ter nima imena. Čeprav jo kličejo po številki 197, ohranja upanje, da se bo situacija obrnila in se bo rešila iz nezavidljivega položaja.

Najbolj se mi je vtisnilo v spomin kako so te ženske ravnale s svojimi surogatkami, kot da so njihova lastnina. Trpinčenje in izsiljevanje surogatk je bilo na dnevnem sporedu, saj jih noben ni ščitil, niti zakon. Ko se je vojvodina Jezera želela maščevati svoji tekmeci, je zastrupila njeno suragotko, da le-ta ne bi mogla donositi otroka. Čeprav so drugi vedeli, da jo je prav ona umorila, ni noben nič naredil, da bi jo kaznoval za zločin ali zaščitil druge surogatke, ki so bile tarče tekmecev.

Knjiga je zelo dobra, a se mi zdi, da je pisateljica pretiravala, ko je hotela prikazati kot, da življenja deklet sploh niso bila pomembna. Violet in Raven sta se upirale in vedele, da to kar se dogaja okoli njih ni vredu, a so obstajala druge osebe, ki so se preprosto strinjale z vsem. Razumem, da je tako bolj verodostojno, češ pranje možganov, ampak vseeno so se mi umori zdeli rahlo pretirani, kot da bereš kriminalko...

Vsak posameznik ima pravico odločati o svojem življenju, saj je bolje živeti v revščini kot biti zaprt v zlati kletki. Za svobodo se je včasih treba tudi boriti in verjeti, da si jo vsi zaslužimo. Strah nas zadržuje v coni udobja, medtem ko nas upanje in ljubezen rešijo iz ječe v katero nas drugi postavijo.