Bralni izziv 2017 - InesG

[ines09]

Živjo, knjižni molji!
Pa sem se tudi jaz pridružila letošnjemu bralnemu izzivu. Upam, da bom letos obkljukala vsa okenčka. Se "beremo", ko opravim prvi izziv.

Ines

[ines09]

Knjiga, ki jo je napisalo več avtorjev:
J. K. Rowling, John Tiffany in Jack Thorne: Harry Potter and the cursed child


Točke: 3
Število strani: 352

1. Izmed vseh likov v knjigi mi je bil najbolj všeč Albus Severus Potter, mlajši sin od Harry Potterja, ker se je spoprijateljil s fantom, ki bi moral biti, sodeč po drugih mnenjih, njegov sovražnik in se je skozi celo knjigo skoraj žrtvoval za pravico osebe, ki je davno tega umrla, da je lahko njegov oče preživel. Najmanj mi je bila všeč Delphini, ki je ves čas igrala prijateljico in dobro osebo Albusu in Scorpiusu ampak se je na koncu pokazal njen pravi obraz.

2. V spomin se mi je najbolj vtisnil dogodek, ko so se na koncu zbrali vsi od Harrya, Albusa, Hermione, Rona,.. in jasno videli kako je umrla Harryeva družina, kaj je bil povod za smrt in kako se je Harry dejansko rešil pred urokom Lorda Voldemorta.

3. Negativna stran te knjige je, da je bila pisana kot scenarij, zelo kratko opisovanje določenih dejstev in preveč stavkov v narekovajih kjer so opisovali dejansko igranje gledaliških igralcev (vzdihovanje, kimanje).

4. Knjigo sem v enem mahu prebrala, nisem se mogla ločiti od nje saj sem prebrala vse dele Harry Potterja in šele pri zadnji ugotovila nekatera dejstva, ki v prejšnih knjigah niso bila opisana. Všeč mi je bil celotni razplet zgodbe, čeprav niso mogli rešiti Cedrica Diggorya. Všeč mi je bilo, da je v zgodbi opisanih veliko različnih pogledov; Ron in Hermione v enem delu nista bila sploh poročena, njihova življenja so bila čisto spremenjena zaradi ene same stvari, ki se je zgodila drugače kot bi se morala.
To mi pove, da je v življenju potrebna samo ena sprememba, da se ti usoda obrne za nekaj stopinj in poteka čisto drugače kot bi, če bi tisto stvar naredili prav.

[ines09]

Ljubezenski roman:
Jennifer Crusie: Pepelkin dogovor (The cinderella deal)


Točke: 2
Število strani: 188

1. V knjigi Pepelkin dogovor mi je bil najljubši lik ravno Daisy Flattery, ki z svojo osebnostjo privabi bralca, da se vživi v knjigo. Je spontana, vedno za "akcijo" in pripravljena tvegati v življenju. Osebe, ki bi mi bila najmanj všeč v tej knjigi ni bilo, vsi so bili po svoje zanimivi.

2. V spomin se mi je vtisnilo dejanje Lincolna (zaigranega moža od Daisy), ko je prišel do nje, po daljšem času brez stikov, in ji prinesel prstan z namenom, da pride dejansko živeti k njemu in biti njegova prava žena, brez pretvarjanj.
Pa tudi dogodek, ko je Daisy, ki je zelo dobra slikarka/umetnica po nesreči poslala prijatelja, da vse njene slike vzame za razstavo med katerimi je bil tudi portret od Lincolna kakršnega vidi samo ona, če veste kaj mislim. Veliko ne upam izdati, če bo katera hotela prebrati tole prisrčno zgodbo.

3. Edina negativna stvar v tej zgodbi je, da jo je bilo prehitro konec! Dogodki so se v dveh straneh tudi po 2x spremenili, noben trenutek ni bil opisan na dolgo, kot bi se pisateljici kam mudilo!

4. Zgodba o "pepelki" mi je dala upanje, da se pravljice lahko zgodijo tudi v resničnem življenju. Z vsemi spori, pretvarjanji, ljubosumjem in jezo sta se vseeno na koncu našla in tvegala to, da sta si po srcu in dejanjih tako zelo različna. Vesela sem, da je pepelka Daisy na koncu ostala z Lincolnom dlje kot samo do polnoči.

[ines09]

Knjiga, ki govori o družini:
Linda Green: Ko sem zaprla oči (While my eyes were closed)


Točke: 2
Število strani: 309

1. Od vseh likov mi je bil najbolj všeč Alex, oče ugrabljene deklice, zato ker je stal trdno med celim dogajanjem, ni se pustil premagati žalosti in je s tem tudi bodril vse domače, ki so objokovali izgubo njihove deklice. In ker sem tudi sama taka, da ob prvi težavi ne zaženem takoj panike, mi je bil on eden izmed najboljših likov.
Najslabši lik pa mi je bila OSEBA, ki je deklico ugrabila (ne bom povedala spola in imena, čeprav se hitro izve kdo je). Gledala je samo nase do vsega konca knjige, ni jo zanimalo počutje staršev, vse kar je bilo pomembno je bila bolečina, ki jo je ona doživela.

2. Najbolj se mi je vtisnil v spomin dogodek, ko je ta oseba, ki je ugrabila malo Ello, stala z njo nad prepadom kjer je želela končati oba življenja vendar je potem dobila nekakšen preblisk, da si pa mogoče deklica le ne zasluži umreti. Na koncu je postala delno dober človek, nekako si jo razumel čeprav na zelooo čuden način, ker kar je naredila je bilo zelo narobe!

3. Edina negativna stvar je bila, da se prehitro izve kdo je ugrabitelj!! Želela sem biti dlje v nevednosti čeprav je bila tudi tako knjiga zelo zanimiva.

4. Knjiga mi pove naslednje: Otroka nikoli ne pusti samega sredi gneče, še posebaj ne zaradi klica iz službe, takrat je največ možnosti da izgubiš pregled nad varstvom, če si zatopljen v pogovor.
Materina ljubezen je najmočnejša vez na svetu.
Tudi z vsemi spori in nestrinjanji se mama in sin/hčerka na koncu najdeta in ponovno povežeta!

[ines09]

Knjiga z glavno žensko vlogo:
Sophie Kinsella: Gospodinja, da te kap (The Undomestic Goddess)


Točke: 2
Število strani: 376

1. Najbolj mi je bil všeč glavni lik in sicer Samantha Sweeting, ker sem se ob njenih šalah in "dejanjih" iz srca nasmejala. Bolj lahkotnega in sproščujočega branja še nisem imela. Najmanj pa mi je bil všeč Guy, Samanthin sodelavec in zelo privlačen moški, ki na začetku Samantho zelo omreži z svojim šarmom, ona misli, da je zaljubljena vanj, želi si, da bi ji nekako vrnil naklonjenost ampak na začetku ga ne pisateljica ne prikaže kot slabo osebo, šele potem se vidi, da je v bistvu zelo samovšečen in hinavski moški. Gleda samo nase in kako bi vse potekalo po njegovo, sprva je prijazen, šele potem ko Samantha zaide v težave pokaže svoj pravi obraz.

2. Dogodek, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin je, ko je bila Samantha primorana povedati resnico družini pri kateri je delala in svojemu "fantu". Pričakovala sem veliko krega, zamer in neodpuščanja vendar se to na srečo ni zgodilo. Vse je potekalo zelo dobro in vsi so jo razumeli.

3.Napisala bi samo eno negativno stran knjige in to je, da so se nekateri dogodki prehitro odvijali. Na primer, ko je pripravljala hrano za svoja delodajalca je pisateljica to opisovala zelo počasi, detajlno, ko pa se je potegovala za pravico in da bi oprala svoje ime pri podjetju, pa je bilo vse zelo na hitro napisano/rešeno.

4. Zgodba odvetnice, ki je postala gospodinja mi pove, da ne glede na to kako dobro službo imaš, se lahko sčasoma naveličaš rutinskega dela in posledično najdeš nekaj v čemer uživaš. Nikoli ne smemo nehati slediti svojim sanjam in pod nobenim pogojem zatirati tistega kar nam govori srce. Vsako tveganje je kasneje poplačano, če ne tvegamo ne vemo kaj bi lahko postali.