Florinda Donner: Kolo usode
Ne morem reči, da so v tej knjigi stavki kratki in izčiščeni kot sem se nadejala potem, ko sem odložila Ostanke dneva. Mi je bilo pa zanimivo, da zdravilka Mercedes Peralta kot jo je predstavila Florinda Donner z ljudmi okoli sebe ni govorila na dolgo in široko ter razlagala v nedogled svojih učenosti, temveč je povedala zgolj tisto, kar je bilo potrebno ali raje še manj – vse se je razjasnilo ob svojem času. Morda so njeni odgovori iztočnica za razmišljanje, sem si mislila v nekem trenutku, a sem spoznala, da je bolje, da jih preprosto slišim/preberem takšne kot so, brez interpretacij. Se mi zdi, da je zdravilka s tako držo nevede pravzaprav vzdrževala svojo avtoriteto na področju spiritualnega zdravljenja in čarovništva, pa čeprav je bila velikodušno na voljo svojim pacientom ob vsakem času ne glede na uro dneva ali noči. Ali pa vsaj mislimo tako, saj je bila odlična poznavalka vplivanja na tok dogodkov, ki ga je imenovala kolo usode, postopek vplivanja nanj pa čarovniška senca.
Predgovor h knjigi je napisal Carlos Castaneda, ki pa ga sama kljub njegovi slavi, nisem brala. Nekako ni prišel čas zanj in tudi za tole knjigo se mi zdi, da me ni čisto poklicala.