Brodolom

Charlotte Rogan

Leta 1912 se je potopil Titanik, preživele pa so v rešilnih čolnih razmeroma hitro rešile ladje, ki so prišle na kraj nesreče. Kaj bi se dogajalo brodolomcem, če jih ne bi bilo? Nekaj podobnega se je najbrž vprašala ameriška pisateljica Charlotte Rogan, ki je začela pisati šele v svojih srednjih letih, svoj prvi roman pa je zgodovinsko umestila dve leti po potopu Titanika (izšel je leta 2012, ob stoti obletnici Titanikovega potopa), na začetek prve svetovne vojne. Glavnina njene zgodbe se dramatično dogaja v rešilnem čolnu, v katerega so se po potopu ladje zatekli brodolomci. Ker rešilne ladje ni na spregled kar nekaj dni, se odnosi na čolnu ob pomanjkanju hrane in vode zaostrijo in vse bolj zapletajo in tisti, ki so bili na začetku morda videti nemočni, v čolnu počasi, a zanesljivo prevzemajo pobudo, ki vodi do usodnih posledic. Brodolom je prefinjena mešanica drame in srhljivke, ki jasno pokaže, v kaj se lahko spremenijo sicer galantne ladijske potnice (in potniki), ko se morajo boriti za svoje življenje.