Devetletna Trisha McFarland je deklica, ki se izgubi. Najprej se izgubi v nenehnih prepirih med materjo in starejšim bratom, ki jih podžiga ločitev staršev. Nato se izgubi čisto zares. V gozdu, ki se, kot se zdi, razteza v neskončnost; v gozdu, v katerem ni potk, potokov, ki bi pripeljali do ljudi, ali jas s počitniškimi hišicami. Ta gozd je neusmiljeno stvaren – Trishi postreže z neumornim mrčesom, z osami, s trnjem, kačo, potočno vodo, s katero se zastrupi. Med drevesi pa se skriva še nekaj drugega, nekaj, ob čemer se še zadnje trohice razuma mestne deklice razblinijo. Skozi dneve, polne naporne hoje, in noči, polne strahu, je edino, kar Trisho drži pri zavesti, njen walkman, ki ji nudi vez s svetom, v katerem so ljudje, vogali in vroče hrenovke – predvsem pa s svetom, v katerem sta bejzbol in njen najljubši igralec Tom Gordon. Ali bo Gordon rešil igro – in s tem izgubljeno deklico – je vprašanje, ki ga pisatelj spretno stopnjuje skozi poglavja, ki tečejo kakor menjave v bejzbolu.