Pandemonium

Če te prvi del ni pustil praznih besed, ne vem, kako opisati drugega … Noro. Skrivnostno. Nepredvidljivo. Zgodba ti res da od prve do zadnje strani vedeti, da je življenje boj za preživetje. Ni važno, v kakšnem okolju živi ter koliko imaš materialnih dobrin – saj je na koncu tisto, kar resnično šteje, tvoja notranjost, tvoja duša. Duša, ki hrepeni po svobodi in sreči. In prav to misel (po mojem mnenju) pisateljica neverjetno kaže skozi različne situacije, ki so napete, nekatere tudi romantične, vendar se vedno čuti pridih strahu, groze, stresa in v vseh situacijah, ogromnega poguma. Poleg tega se zelo dotakne človeške psihe oz. njegovega odziva na doživete tragedije v življenju. Edino, kar me je na začetku zmedlo, je sistem pisanja oz. skoraj analitična zgradba – torej, da pisateljica kar naprej skače iz preteklosti v sedanjost in obratno, tako da sploh ni poglavij, ampak le dva časovna okvirja. Vendar se tudi tega navadiš in ko se, knjige praktično ne moreš odložiti.

Divjina je pa res kraj, kjer moraš vedeti, kaj narediti da preživiš. Prava preizkušnja je in Lena je morala biti zelo žilava, da je preživela. Všeč mi je bilo vse, samo nekdo mi je manjkal. :(

Knjige sem se veselila predvsem zaradi tega, ker je bila predhodna tako dobra in ker se je obetalo veliko zanimivih stvari, ko bo Lena enkrat prečkala mejo in zaživela v Divjini. Že po nekaj straneh pa se je izkazalo, da ne bo nič po mojih pričakovanjih, saj je Divjina vse prej kot lepo in mirno domovanje.

Ko sem že milslila, da vem kako se bo končalo, sem bila čisto preč ker se je knjiga kar končala.

Nice. Lepo nadaljevanje. Kruto, ampak dobro napisano.<br /> <br /> Konec je adijo. Sej sem pričakovala kaj podobnega, ampak v takem trenutku me je čisto presenetlo.