Pasja grofica

Bogdan Novak

Roman govori o Idrijčanki, Evi Emiliji, Ceciliji Kravs, ki je bila po očetu Nemka, po materi pa Slovenka. Že od malega je sanjala, da bo postala najboljša prijateljica Napoleona. Zaradi revščine jo mati da v rejo na Dunaj. Na plesu v Schonbrunu spozna Napoleona. Da je revni deklici uspelo priti v družbo tako visokega človeka, govori o njeni drznosti in upornosti. Na sprejemu je bila oblečena v nenavadno obleko, v črnino in mu ob rokovanju mirno izreče, da je to dan žalovanja za njeno domovino in zanjo osebno tudi, ker je zasegel njeno deželo. Uspelo ji je vzbuditi pozornost in .....osvojila ga je. Veliki ženskar, kot je Napoleon pač bil, jo je sprejel za svojo ljubico. Vzel jo je s seboj v Pariz. Od takrat ga preoblečena v moškega, poročnika Emila Krausa, spremlja na vseh vojaških pohodih. Ko je bil ranjen v nogo, ga je rešila amputacije z naravnimi zelišči in skuto, kot so to delale babice na slovenskem. Emilija pove Napoleonu vse brez zadržkov in je hkrati očarana nad njegovo mogočnostjo. V ljubezen se mu predaja v vseh primernih in manj primernih okoliščinah. Po porazu v Rusiji Napoleona pošljejo na Elbo. Ko je ponovno neuspešen pri Waterlooju, se preda Angležem, ki ga odpeljejo na otok sv. Helene. Končati svoje življenje v bednih okoliščinah izgnanstva na majhnem otoku odmaknjenim od sveta, je za generala, kot je bil Napoleon, skrajno poniževalno. Emiliji se zasmili. Pritihotapi se na otok in ga zastrupi z arzenikom.