Začelo se je tako kot vsako normalno jutro na vlaku. Dokler nisem s pogledom ujela moškega na koncu vrste. Po telefonu je lajal na nekoga kot da je vladar sveta. Kdo pa je ''zadrta obleka'' mislil, da je..Bog? No saj zgledal je že tako. ampak to je pa tudi vse.
Ko se je bližala njegova postaja je sunkovito vstal in skoraj stekel skozi vrata in pri tem izgubil svoj telefon. Mogoče sem ga pobrala. Mogoče sem pregledala vse njegove slike in zavrtela par cifer. Mogoče sem obdržala njegov telefon pa dni, preden sem dobila pogum in mu ga vrnila.
Ko sem prišla do njegove pisarne me ni hotel sprejeti, zato sem pustila njegov telefon pri njegovi tajnici. No mogoče sem pustila na njem eno grdo sliko. Nisem pričakovala, da mi bo odpisal. Nisem pričakovala, da se bom zaljubila, preden se bova videla v živo. Ne bi si mogla biti bolj različna. In vsi vemo kaj pravijo o nasprotjih.