Življenje vilinov

Kot oboževalec Elegance ježa sem bil bridko razočaran na Življenjem vilinov. S hudimi mukami sem se prebil skozi 250 strani knjige, za kar sem porabil skoraj en mesec. To je knjiga, ki jo ves čas bereš s tistim občutkom ''KAJ???''. Tudi večkratno branjem določenih pasusov enostavno ne pomaga, saj gre za nekoherentno prenapisano besedilo, izgubljeno v prenasičenem kvazi-poetičnem jeziku. Gre za preambiciozen poskus fantazijskega žanra, ki nima jasne fabule in je izgubljen v pretiranih pisateljskih prizadevanjih. Psevdo-fantazijska psihadelična kvazi-poezija v obliki diskoherentnega romana. Kaj se je zgodilo z jasno mislijo, osrediščeno pripovedjo, razmerjem med fabulo in poetičnostjo, torej z elementi, ki jih je avtorica vrhunsko upodobila v svojem prejšnjem romanu, ostaja misterij. Knjiga vsebuje veliko število obskurnih slovenskih besed (85 sem si jih izpisal, kar je 1 neznana beseda vsake 2,9 strani!), ki so zastarele, ali jih pozna le Fran, ali pa jih je potrebno najti v posrednih virih. Za nekatere nisem našel pomena nikjer. Ob branju sem imel občutek, da so te besede uporabljene za vsako ceno, torej z namenom, da so nerazumljive in podajajo v povezavi s splošno zmedenim in temačno-fantazijskim tonom pripovedi nekakšen občutek zamaknjenosti in misterija. Uporaba nekaterih besed je kljub očitno ekspresivni funkciji precej vprašljiva, saj tudi po pomenski analizi ni jasno, zakaj je beseda uporabljena oz. kaj pomeni v dani situaciji. Pojav takšnega besedišča v prevodu je najverjetneje posledica uporaba obskurnega besedišča v originalu. Ne bi rad bil v koži prevajalke takšnega besedila ... Popoln literarni polom!